Državna varnost in blaginja sta le dve strani istega kovanca

Ljubljana, 27. novembra 2014 – Krizni pojavi v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter z njimi povezana vprašanja o učinkovitem odzivanju na nove grožnje so ponovno usmerili pozornost na razpravo o sodobnih varnostnih izzivih in potrebi po prilagajanju zavezništva Organizacije severnoatlantske pogodbe (NATO).

O izzivih, ki so pred zavezništvom NATO, ter o prispevku Slovenije k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti je v Ljubljani potekala okrogla miza NATO in Slovenija po Walesu. Evro-atlantski svet Slovenije in Britansko veleposlaništvo v Ljubljani sta v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Ministrstvom za obrambo RS želela politično in strokovno javnost podrobneje seznaniti z zaključki vrha zavezništva NATO, ki je septembra 2014 potekal v Walesu, ter spodbuditi razpravo o vlogi Slovenije v prenovljenem zavezništvu.

 

Panelisti so razpravo začeli z enim pomembnejših izzivov, ki je pred zavezništvom – zagotavljanjem pripravljenosti za kolektivno obrambo. Spomnili so, da so na vrhu Nata v Walesu predstavniki držav članic sprejeli okrepljeno zavezo glede vlaganj v obrambo. Primož Šavc, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo RS, je ob tem izpostavil, da je najprej treba zaustaviti trend padanja izdatkov za obrambo in jih nato povečevati v skladu z BDP. »Stremimo k temu, da se v desetletnem obdobju pomikamo proti 2% izdatkov za obrambo.« Po njegovem je bil vrh Nata bil pomemben tudi zato, ker je bila tam prvič javno dana zaveza o dveh odstotkih. »Za Slovenijo je ta zaveza prišla v skrajnem času. V kriznih letih se je preveč in nerazumno zmanjševalo izdatke, kar je imelo in ima negativne posledice na delovanje obrambnega sistema. Zaustavitev padanja obrambnih izdatkov bo za Slovenijo težavna. Če dosežemo vsaj to, bo to velik uspeh in dobro izhodišče za načrtovanje obrambne politike.« je še dodal Šavc.

Andrej Slapničar, vodja Sektorja za varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve RS, je poudaril, da članstvo v Natu Republiki Sloveniji nudi boljše varnostne pogoje, kot bi jih lahko zagotavljala sama. »Članstvo je zavarovalna polica, ki temelji na pravični delitvi bremen,« je bil prepričan. Poudaril je še, da so zaveze z vrha NATO priložnost za samorefleksijo, kako zanesljiva in kredibilna partnerica v zavezništvu je Slovenija. Da razmisli ne le o sodelovanju v mednarodnih misijah, temveč tudi o svojem prispevku za skupno zagotavljanje obrambnih zmogljivosti.

Uroš Krek iz kabineta Predsednika republike je zagotovil, da Slovenija skupaj z zavezniki ostaja v Afganistanu do konca leta 2016. »Kaj bo potem, je stvar ugibanj. Ključno bo  financiranje s strani ZDA in sklepanje kompromisa s Talibi. Slovenija pa vendarle ostaja tudi v KFORju in kjerkoli bo potreba na Balkanu; naš interes je namreč stabilen Balkan.«

Po besedah Christopherja Yvona, odpravnika poslov Britanskega veleposlaništva v Ljubljani, sta državna varnost in blaginja le dve strani istega kovanca.  »Visoka stopnja varnosti, ki jo Slovenija uživa tudi zaradi članstva v Natu, ji daje svobodo in prostor, v katerih lahko gradi svojo gospodarsko prihodnost.« Yvon je bil še prepričan, da je Slovenija kredibilna partnerica zavezništva, kar potrjuje s sodelovanjem na mednarodnih misijah v Kosovu in Afganistanu.  »Vendar bo morala Slovenija tako kot druge države članice pristopiti tudi k uresničevanju zavez, danih na letošnjem vrhu Nata v Walesu. Tudi s tem bodo zagotovljeni ustrezni temelji za nadaljnji razvoj obrambnega sistema Republike Slovenije,« je opozoril Yvon.

V zaključku so se razpravljavci dotaknili še javne podobe NATO. Novinar in komentator TV Slovenija Igor Jurič je poudaril, da Slovenci v splošnem dokaj dobro poznajo delovanje Nata, a o podrobnostih, predvsem glede civilnih dejavnosti Nata, ne vedo veliko. »V medijih gre danes bolj za neobravnavanje Nata kot pa za nepoznavanje,« je bil prepričan Jurič.

Več kot dve uri trajajoča okrogla miza, ki so jo dopolnili z vprašanji iz občinstva, je pokazala na nujnost javne obravnave aktualnih varnostnih tem, ki vse prevečkrat izginjajo iz medijskih kot tudi uradniških urnikov.

Poročilo z okrogle mize (prenos dokumenta)>>