V današnjem varnostnem okolju oskrba z električno energijo ni več samoumevna. To so prikazali tudi dr. Iztok Prezelj, dr. Klemen Kocjančič, dr. Zvone Košnjek in mag. Anja Kolak na predstavitvi rezultatov projekta Scenarij E-armagedon: družbene posledice večjih izpadov električne energije. Avtorji so predstavili nekatere primere večjih elektroenergetskih izpadov po svetu in njihove posledice, v Sloveniji pa so izpostavili izpad električne energije ob žledu leta 2014.
Na podlagi analize posledic večjih izpadov električne energije v različnih družbenih sektorjih so avtorji podali oceno, da je Slovenija na tovrstne dogodke dobro pripravljena, vendar bi sčasoma kljub temu nastopila kolateralna škoda. Največjo odvisnost od električne energije avtorji zaznavajo v informacijsko-telekomunikacijskem sektorju, izpostavili pa so tudi pomanjkanje zavedanja splošnega prebivalstva o posledicah dolgotrajnega izpada električne energije. Najšibkejši člen v primeru širšega izpada električne energije so namreč gospodinjstva, kjer bi prihajalo do težav pri ogrevanju bivalnih prostorov in vode ter delovanju klimatskih naprav.
Pri Založbi FDV je izšla tudi knjiga z naslovom E-ARMAGEDON – družbene posledice večjih izpadov električne energije, ki jo lahko prelistate na povezavi.
