Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL) je v torek, 17. marca 2026, potekal strokovni posvet o ameriški nacionalnovarnostni in obrambni strategiji ter njunih posledicah za mednarodni red, Evropo in Slovenijo. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju med Evro-atlantskim svetom Slovenije, Katedro za obramboslovje FDV UL, Obramboslovnim raziskovalnim centrom FDV UL ter Klubom nekdanjih slovenskih veleposlanikov.
Razpravo je moderiral veleposlanik Roman Kirn, v njej pa so sodelovali priznani strokovnjaki prof. dr. Iztok Prezelj, veleposlanik dr. Božo Cerar, mag. Mirko Cigler in Brin Najžer, PhD.
Ključni poudarki razprave
Razprava je osvetlila več pomembnih strukturnih premikov v sodobnem varnostnem okolju.
- Od globalnega liberalizma k transakcijski logiki zavezništev
Združene države Amerike postopoma opuščajo vlogo »svetovnega policista«. V ospredje vse bolj prihaja pristop, utemeljen na ekonomskih interesih, recipročnosti in zmanjševanju bremena, ki ga ZDA nosijo pri zagotavljanju varnosti drugim državam. Gre za logiko, ki jo pogosto povzema izraz end of free-riding. - Preoblikovanje vojaške in strateške miselnosti
Govorci so izpostavili premik od kompleksnih birokratskih procesov k večji operativnosti, učinkovitosti in “uspešnosti”. Te spremembe se odražajo tudi znotraj Nata, kjer se smo priča večjemu premiku k delitvi bremen, verodostojnosti zavez ter dolgoročni vzdržnosti sistema kolektivne obrambe. - Evropska strateška odgovornost in avtonomija
Evropa se sooča z nujnostjo prevzemanja večje odgovornosti za lastno varnost. Kot je bilo poudarjeno v razpravi, »nostalgija ni strategija«. Namesto vračanja k preteklim vzorcem mora Evropska unija razviti bolj realističen in dolgoročno vzdržen pristop k varnostnim izzivom ter krepitvi lastnih zmogljivosti. - Slovenija v hitro spreminjajočem se varnostnem okolju
Slovenija danes deluje v mednarodnem sistemu, ki se hitro in temeljito preoblikuje. Razpravljavci so zato poudarili potrebo po oblikovanju jasnega »plana B« ter po krepitvi ključnih področij nacionalne odpornosti, zlasti na področju kognitivne, energetske in prehranske varnosti.
Odziv Slovenije: od prilagajanja k aktivni odpornosti
V luči teh sprememb se mora slovenska varnostna in zunanjepolitična drža premakniti od pasivnega prilagajanja k bolj proaktivnemu krepitvenju nacionalne odpornosti in zmogljivosti. Na posvetu so bile izpostavljene naslednje usmeritve.
- Krepitev kognitivne in operativne odpornosti
Slovenija mora sistematično odgovarjati na hibridne grožnje, vključno z dezinformacijami, ki spodkopavajo zaupanje v institucije. Nacionalna vaja Odpornost 2026 predstavlja pomemben korak v tej smeri, saj preverja sposobnost celovitega kriznega odzivanja ter stopnjo povezljivosti vojaških in civilnih struktur z zavezniki v okviru Nata in Evropske unije. - Prehod k aktivni obrambi
Modernizacija Slovenske vojske mora postati jasna strateška prioriteta. Kredibilnost države znotraj zavezništev bo v prihodnje vse bolj odvisna od dejanske uresničitve zavez ter razvoja konkretnih operativnih zmogljivosti. - Razvoj domače obrambne industrije
Nacionalna varnost je tesno povezana tudi z gospodarsko odpornostjo. Krepitev domačega znanja, tehnološke baze in industrijskih kapacitet zmanjšuje odvisnost od zunanjih dobavnih verig, ki so v kriznih razmerah praviloma med najbolj ranljivimi. - Zunanja politika v fragmentiranem mednarodnem prostoru
Slovenija mora razviti realistične in dolgoročne odgovore na spreminjajočo se naravo Evropske unije ter širšega mednarodnega sistema, pri tem pa ohranjati lastno suverenost, politično avtonomijo in zadosten manevrski prostor za zaščito svojih interesov. - Ohranjanje vrednot ob krepitvi zmogljivosti
Krepitev obrambnih in varnostnih zmogljivosti mora potekati vzporedno z zavezanostjo mednarodnemu pravu, načelom Organizacije združenih narodov ter ohranjanju stabilnega mednarodnega reda.
Zaključek
Osrednje sporočilo posveta je bilo jasno: varnost vse bolj postaja odgovornost vsake posamezne države. Slovenija se mora prilagoditi realnosti hitrih, kompleksnih in nepredvidljivih sprememb v mednarodnem okolju ter preiti od pretežno reaktivnega k izraziteje proaktivnemu delovanju.
V svetu, v katerem se razmerja moči spreminjajo vse hitreje, je pravočasen strateški premik, tako na ravni razmišljanja kot tudi delovanja, ključen za dolgoročno varnost, odpornost in stabilnost države.
