Nova številka Evro-atlantskega biltena: “Generacija Z, vojaški poklic in varnostne zaznave v Sloveniji”
Prispevek analizira, kako mladi v Sloveniji presojajo vojaški poklic kot eno od možnosti za zaposlitev, pri tem pa avtorica izhaja iz njihovih varnostnih zaznav in zaposlitvene racionalnosti. Prispevek temelji na ugotovitvah in rezultatih razvojno raziskovalne in inovacijske aktivnosti Vojaški poklici…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Vpliv ogrožanja varnosti na popolnjevanje oboroženih sil in zamujena priložnost širše državljanske obveznosti”
Tip popolnjevanja oboroženih sil je bil vedno odvisen od spremenljivke vojaškega ogrožanja varnosti. Zgodovinski pregled pokaže, da so v času povečane vojaške ogroženosti države uvajalne naborniško popolnjevanje, s čimer so pridobile na kvantiteti vojaške sile, medtem ko so v mirnem…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Kadrovska politika na področju zadrževanja kadrov v Slovenski vojski: vloga in pomen zadovoljstva zaposlenih”
Za uspešno delovanje vsake organizacije je ključnega pomena kakovostno delovno okolje, ki ustvarja pogoje za zadovoljstvo, motiviranost in strokovni razvoj zaposlenih. V primeru Slovenske vojske (SV) pomen kakovostnega delovnega okolja presega zgolj organizacijske učinke, saj je to neposredno povezano tudi…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Migration Management at a Crossroad: The EU Migration Pact and the Role of the EU’s Periphery”
Novi pakt o migracijah in azilu predstavlja najobsežnejši poskus reforme upravljanja migracij po migrantski krizi v letih 2015–2016, ki je razkrila strukturne slabosti skupnega evropskega azilnega sistema. Pakt uvaja nove mehanizme in postopke za krepitev postopkov na zunanjih mejah, pospešitev…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Ruske dezinformacije na Zahodnem Balkanu in priporočila za boj proti dezinformiranju”
Zahodni Balkan, kot postkonfliktno območje, zaznamovan s šibkim procesom demokratične tranzicije, korupcijo in medetničnimi napetostmi, predstavlja plodna tla za dezinformacijske kampanje Rusije. Zlasti zaradi njenih tradicionalnih, zgodovinskih in verskih povezav s pravoslavnimi narodi ima Rusija možnost vodenja učinkovitih in nizkocenovnih…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Lessons from History about Russian Sabotage”
Zgodovinski podatki o sovjetskem načrtovanju sabotaž so dragoceni za razumevanje ruskih sabotažnih operacij danes. Sovjetski KGB je v času hladne vojne pripravljal sezname ciljev na kritični infrastrukturi ter načrtoval operacije proti njim, ki naj bi bile izvedene v obdobjih povečanih…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Kako dosegati varnostno obrambno odpornost Slovenije za primer neposredne vojne nevarnosti ali vojne”
Prispevek poskuša prikazati, kako doseči varnostno obrambno odpornost Republike Slovenije v primeru neposredne vojne nevarnosti ali vojne. Pri tem so na kratko prikazane pravne podlage za delovanje policije od Zakona o notranjih zadevah iz leta 1980 do sedaj veljavnega Zakona…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “War Rhetoric vs. Resilience: Framing Security and Civil Liberties in the Euro-Atlantic Discourse”
Avtorica v biltenu preučuje nasprotujoče si pripovedi v evroatlantskem varnostnem diskurzu na primeru münchenske varnostne konference 2025 in srečanja ukrajinske obrambne kontaktne skupine v letalskem oporišču Ramstein. Primerja vojno retoriko, ki uporablja vojaške metafore za opravičevanje izrednih varnostnih ukrepov, s…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Foreign Information Manipulation and Interference against the Euro-Atlantic Security – A Case Study of campaigns against NATO”
Avtorica v članku raziskuje kampanje za manipulacijo in vmešavanje tujih informacij ciljno in usklajeno uporabljajo dezinformacije z orožjem, da bi destabilizirale demokratične družbe, mednarodna zavezništva in močno vplivale na evroatlantsko varnost. Cilj akterjev, ki stojijo za temi kampanjami, je oslabiti…
VečNova številka Evro-atlantskega biltena: “Slovenia’s Defence System in Front of the New Strategic Defence Review?“
Geopolitično in varnostno okolje v Evropi se je močno spremenilo. Zaradi globalne medsebojne povezanosti si več akterjev iz držav, organizacij in celo posameznikov prizadeva preoblikovati mednarodna pravila in norme v svojo korist. Te spremembe vplivajo na skupne evropske demokratične vrednote,…
VečEvro-atlantski bilten
Področje mednarodne varnosti, miru in stabilnosti je izjemno dinamično. Tveganja in grožnje se nenehno spreminjajo, zato zahtevajo stalno strokovno pozornost in poglobljeno analizo.
Evro-atlantski svet Slovenije kot dejavno strokovno združenje na področju mednarodne in nacionalne varnosti pripravlja strokovne ocene sodobnih družbenih in varnostnih izzivov. Te objavlja v Evro-atlantskem biltenu, platformi za strokovna mnenja članov Sveta ter vabljenih zunanjih avtorjev.
Vsaka številka prinaša en strokovni prispevek, katerega namen je:
-
- izpostaviti izbran varnostnopolitični problem,
- preučiti njegove možne rešitve in alternative,
- predlagati utemeljene, izvedljive ukrepe.
Evro-atlantski bilten izhaja tri- do šestkrat letno. Vsaka številka praviloma vključuje en članek, po potrebi pa tudi uredniški komentar. Večina prispevkov je objavljena v slovenskem jeziku, občasno tudi v angleščini, odvisno od avtorja in ciljne publike. Vsebina, ki je posebej pomembna za slovensko javnost, bo prednostno predstavljena v slovenščini.
Publikacija je vpisana v nacionalni bibliografski sistem in ima dodeljeno ISSN številko. Primarno izhaja v elektronski obliki, občasno pa tudi v tiskani izdaji.
Urednik je odgovoren za izbor tem, povabilo avtorjev, usklajevanje priprave posameznih številk ter organizacijo distribucije. Urednik in Evro-Atlantski svet Slovenije ne prevzemata odgovornosti za vsebino objavljenih prispevkov; izražena stališča so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno pogledov Sveta. Takšna uredniška neodvisnost je ključna za poslanstvo biltena, predstavitev različnih strokovnih pogledov in možnih političnih rešitev na področju varnosti.
Vse številke so dostopne na spletni strani Evro-Atlantskega sveta Slovenije in se elektronsko posredujejo ključnim naslovnikom, med katere sodijo pristojna ministrstva, veleposlaništva, mediji ter druge strokovne in zainteresirane javnosti.
Smernice za oddajo prispevkov
Prispevki naj praviloma vključujejo naslednje elemente:
-
- Naslov prispevka
- Kratek povzetek
- Opis obravnavanega problema
- Pregled možnih rešitev
- Priporočena rešitev z analizo
- Viri / literatura (če so uporabljeni)
Po presoji urednika se lahko struktura prispevka delno prilagodi vsebini in naravi izbrane teme.