Srbija na politični prelomnici: parlamentarne volitve 2026
Predčasne parlamentarne volitve 25. oktobra 2026 so se končale s porazom Srbske napredne stranke (SNS), ki je od leta 2012 predstavljala osrednjo politično silo v Srbiji, in zmago študentske liste, nastale iz protestnega gibanja. Prispevek obravnava vprašanje, kako je študentskemu gibanju uspelo protestno mobilizacijo pretvoriti v volilno zmago kljub strukturnim prednostim vladajoče SNS. Analiza obravnava razvoj študentskega gibanja, predvolilne strategije političnih akterjev, institucionalne pogoje tekmovanja ter posledice volilnega izida za razmerje politične moči.
Prispevek temelji na poročilih OSCE/ODIHR in organizacije CRTA, analizah Centra za vzhodne študije (OSW), javnomnenjskih raziskavah ter poročanju srbskih in mednarodnih medijev. Ugotavlja, da je študentsko gibanje z osredotočenostjo na institucionalno odgovornost in povezovanjem politično raznolikih skupin oblikovalo alternativo, ki je presegla doseg tradicionalne opozicije. Volilna zmaga kljub temu ne odpravlja institucionalnih in političnih omejitev, s katerimi se bo soočila nova oblast. Analiza temelji na začasnih volilnih rezultatih, saj dokončna razdelitev mandatov in celovita ocena mednarodnih opazovalcev v času pisanja še nista bili na voljo.
Ključne besede: Srbija, parlamentarne volitve 2026, študentsko gibanje, Srbska napredna stranka, politična mobilizacija, volilni pogoji
1. Od tragedije v Novem Sadu do politične alternative
Zrušitev betonskega nadstreška železniške postaje v Novem Sadu 1. novembra 2024, v kateri je umrlo 16 ljudi, je sprožila eno najbolj resnih političnih kriz v Srbiji v zadnjih letih.[1] Ker je bila postaja pred nesrečo vključena v obsežno modernizacijo železniške infrastrukture, se je javna razprava hitro osredotočila na rekonstrukcijo, nadzor nad izvedbo del in odgovornost pristojnih institucij. Preiskovalno poročanje je opozorilo na neskladja med uradnimi pojasnili in projektno dokumentacijo ter na uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja.[2]
Novembrski odstopi ministra za gradbeništvo, promet in infrastrukturo Gorana Vesića, ministra za notranjo in zunanjo trgovino Tomislava Momirovića ter vršilke dolžnosti direktorice Infrastrukture železnice Srbije Jelene Tanasković protestov niso zaustavili.[3] Politični pomen nesreče zato ni izhajal samo iz njenega obsega, temveč iz vprašanja, ali so državne institucije sposobne neodvisno preiskati odločitve in ravnanje nosilcev oblasti.
1.1 Študentska mobilizacija in širitev protestnega gibanja
Prelom v protestni mobilizaciji je nastopil konec novembra 2024, ko je skupina ljudi napadla študente in druge udeležence med petnajstminutnim spominskim shodom pred Fakulteto dramskih umetnosti v Beogradu. Organizatorji shoda so trdili, da je bila skupina povezana s Srbsko napredno stranko (SNS). Študenti so 25. novembra začeli blokado fakultete, ki se je nato razširila na druge visokošolske ustanove. Zahtevali so objavo dokumentacije o rekonstrukciji postaje, pregon odgovornih za napade na protestnike, opustitev postopkov proti pridržanim udeležencem protestov in 20-odstotno povečanje proračunskih sredstev za visoko šolstvo.[4] [5]
Gibanje se je organiziralo prek študentskih plenumov, brez osrednjega vodstva in formalne povezave z opozicijskimi strankami. S tem je pridobilo podporo tudi med državljani, ki niso zaupali tradicionalni opoziciji. Protesti so postopoma presegli univerzitetno okolje in dosegli enega izmed vrhuncev na množičnem shodu v Beogradu 15. marca 2025.[6] [7] Odsotnost strankarskega vodstva je gibanje varovala pred neposrednim poistovetenjem z opozicijskimi elitami, hkrati pa je oteževala sprejemanje enotnih političnih odločitev. To protislovje je postalo posebej pomembno ob kasnejšem vstopu v volilno tekmovanje.
1.2 Odstop predsednika vlade Miloša Vučevića in institucionalni odziv
Po večmesečnih protestih, 24-urni blokadi prometnega vozlišča Autokomanda in napadu na študente v Novem Sadu je predsednik vlade Miloš Vučević 28. januarja 2025 odstopil. Odločitev je utemeljil s prevzemanjem politične odgovornosti in potrebo po umiritvi razmer. Odstop ni zmanjšal protestnega pritiska, saj študentske zahteve niso bile usmerjene predvsem v zamenjavo posameznih funkcionarjev, temveč v odgovornost institucij. Vladajoča koalicija je ohranila parlamentarno večino in 16. aprila 2025 s 153 glasovi izvolila vlado Đura Macuta. Menjava predsednika vlade je tako zagotovila institucionalno kontinuiteto, ne da bi posegla v razmerja politične moči. Oblast je lahko zamenjala vodstvo vlade, ni pa s tem odpravila nezaupanja, zaradi katerega so protesti nastali.[8]
1.3 Prehod protestnega gibanja v volilno alternativo
Ko protesti in odstopi funkcionarjev niso privedli do zahtevanih sprememb, so študenti 5. maja 2025 zahtevali razpustitev Narodne skupščine in razpis predčasnih parlamentarnih volitev.[9] 8 S tem se je spremenila narava političnega konflikta. Gibanje ni več zahtevalo zgolj odgovornosti obstoječih institucij, temveč je odprlo možnost njihovega preoblikovanja z zamenjavo parlamentarne večine.
Republiška volilna komisija je 15. septembra 2026 potrdila kandidatno listo »Studentska lista – studenti pobeđuju« z 69.099 veljavnimi izjavami podpore.[10] Protestno gibanje je s tem postalo neposreden volilni tekmec SNS. Njegov naslednji izziv ni bil več samo ohranjanje družbene podpore, temveč pretvorba te podpore v poslanske mandate in morebitno sposobnost oblikovanja vlade.
2. Vučićev odstop in strategija ohranjanja politične moči
Aleksandar Vučić je 27. septembra 2026, manj kot mesec dni pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, odstopil s položaja predsednika Srbije. Odločitev je pojasnil z namero, da v kampanji sodeluje kot običajen državljan. Predsedniške pristojnosti je naslednji dan začasno prevzela predsednica Narodne skupščine Ana Brnabić. Ob predčasnem prenehanju predsedniškega mandata zakonodaja predvideva izvedbo novih predsedniških volitev v treh mesecih.[11] [12]
Odstop ni pomenil Vučićevega umika iz političnega odločanja. Po oceni poljskega Centra za vzhodne študije (OSW) je bila poteza povezana z možnostjo njegove vrnitve na položaj predsednika vlade, če bi SNS s koalicijskimi partnerji ohranila parlamentarno večino.[13] Premik na čelo vlade bi mu omogočil neposredno vodenje izvršilne oblasti, vendar bi hkrati njegovo prihodnjo politično vlogo še tesneje povezal z volilnim uspehom SNS. Strategija je torej ponujala možnost nadaljevanja osebne politične prevlade, a je bila odvisna od rezultata parlamentarnih volitev.
Vučić je tudi po odstopu ostal osrednja osebnost kampanje vladajoče stranke. Po podatkih CRTA se je njegova zastopanost v spremljanih televizijskih programih zmanjšala z več kot polovice na približno tretjino časa, namenjenega političnim akterjem, vendar je ostal najbolj izpostavljen posameznik v predvolilnem medijskem prostoru.[14] Formalna izguba predsedniškega položaja zato ni pomenila primerljivega zmanjšanja njegove politične prepoznavnosti. Tudi časovna ločitev predsedniških in parlamentarnih volitev je imela strateške posledice. Po oceni OSW je vladajoči stranki omogočala zaporedno usmerjanje organizacijskih virov v posamezne volilne tekme, opoziciji pa oteževala njihovo povezovanje v enotno politično mobilizacijo.13 Vučićeva odločitev je tako razkrila razliko med formalnim položajem v državni ureditvi in dejanskim političnim vplivom, ki ga je ohranjal prek stranke in njene organizacijske mreže.
3. Predvolilna dinamika in politična mobilizacija
3.1 Strategija vladajoče Srbske napredne stranke (SNS)
SNS je kampanjo zasnovala kot izbiro med nadaljevanjem stabilnosti in negotovostjo politične spremembe. Ob nastopu študentske liste se je prvič po daljšem obdobju soočila z nasprotnikom, ki je lahko pridobival podporo zunaj tradicionalnega opozicijskega prostora. Zato je skušala razpravo o odgovornosti institucij, ki je zaznamovala protestno gibanje, preusmeriti k vprašanju gospodarskega razvoja in sposobnosti vladanja.13
Obljube o infrastrukturnih naložbah, višjih plačah in pokojninah so spremljale obtožbe, da študentsko gibanje deluje v interesu tujih akterjev in ogroža stabilnost države. Septembrski socialno-ekonomski ukrepi in Vučićeva pisma upokojencem so obenem odprli vprašanje ločevanja državnih dejavnosti od strankarske promocije.[15] SNS je tako skušala izkoristiti dve prednosti: prepoznavnost dolgoletne oblasti in možnost, da politično spremembo predstavi kot tveganje za doseženo gospodarsko in socialno varnost.
Pri mobilizaciji je imela SNS prednost razvejane lokalne organizacije in povezav z javnim sektorjem. OSW opozarja na pomen klientelističnih odnosov, ki vladajoči stranki omogočajo ohranjanje podpore tudi tam, kjer je opozicijsko politično organiziranje šibkejše.[16] Medtem ko je študentska lista šele vzpostavljala volilno infrastrukturo, je SNS razpolagala z že oblikovanimi kanali za doseganje in mobilizacijo volivcev. Njena kampanja zato ni temeljila zgolj na prepričevanju, temveč tudi na organizacijski prednosti, ki jo je pridobila v skoraj 14. letih vladanja.
3.2 Študentska lista kot nova politična alternativa
Študentska lista »Studentska lista – Studenti pobeđuju« je nastopila s programom boja proti korupciji, krepitve pravne države in obnove zaupanja v institucije. Na kandidatno listo je vključila 250 posameznikov iz različnih poklicnih okolij, pri čemer so imeli pri izboru pomembno vlogo študentski plenumi. Z omejevanjem sodelovanja nekdanjih političnih funkcionarjev je želela ohraniti razliko med novo politično alternativo in uveljavljenimi opozicijskimi strankami.[17]
Septembra predstavljeni program z enajstimi ključnimi točkami, je institucionalne reforme povezal s socialnimi in gospodarskimi vprašanji. Lista se je izogibala podrobnemu opredeljevanju do odnosov z EU, Rusijo in Kosovom, kar ji je omogočalo ohranjanje podpore med politično raznolikimi volivci.16 Njena programska širina je bila zato hkrati prednost in omejitev. Povezovala je volivce, ki so nasprotovali obstoječi oblasti, vendar še ni zagotavljala soglasja o politikah, ki bi jih morala izvajati morebitna nova vlada.
Podobno protislovje je zaznamovalo njeno organizacijo. Odsotnost osrednjega voditelja je krepila verodostojnost gibanja med volivci, nezaupljivimi do političnih elit, vendar bi lahko otežila usklajevanje poslanske skupine in oblikovanje izvršilne oblasti. Mehanizmi, ki so omogočili množično protestno mobilizacijo, namreč niso nujno enako učinkoviti pri sprejemanju zahtevnih političnih odločitev. Študentska kampanja se je zato opirala predvsem na prostovoljske mreže in neposreden stik z volivci. CRTA je med 9. septembrom in 18. oktobrom evidentirala 701 predvolilno aktivnost študentske liste in 2.255 aktivnosti vladajoče liste.14 Razlika kaže na obseg organizacijske prednosti SNS, ne pa nujno na večjo učinkovitost posameznih aktivnosti pri pridobivanju podpore.
3.3 Tradicionalna opozicija in vprašanje političnega povezovanja
Vzpon študentske liste je dodatno spremenil položaj tradicionalne opozicije, ki po volitvah leta 2023 ni uspela ohraniti enotnega nastopa. Študentsko gibanje je prevzelo del političnega prostora, ki so ga pred tem zasedale opozicijske stranke, vendar je zavračalo vključevanje njihovih vodilnih predstavnikov. Opozicijske stranke so se zato morale odločiti, ali bodo podprle novo gibanje ali ohranile samostojno politično ponudbo.[18]
Večina je študentsko listo podprla, pro evropska koalicija »Evropska Srbija« in nacionalno-konservativna »Autentična desnica« pa sta vztrajali pri samostojnem nastopu. Njuna odločitev ni bila nujno zgolj posledica opozicijske razdrobljenosti. Samostojni kandidaturi sta lahko nagovorili tudi volivce, ki niso podpirali programsko manj opredeljenega študentskega gibanja.[19]
Toda širša politična ponudba ni nujno pomenila tudi večjega števila opozicijskih mandatov. Ob triodstotnem volilnem pragu bi glasovi za neuspešne liste ostali brez neposredne zastopanosti, uspeh manjših koalicij pa bi lahko omogočil oblikovanje večine, če študentska lista sama ne bi osvojila dovolj sedežev. Ključno vprašanje zato ni bilo zgolj, ali bo opozicija nastopila enotno, temveč ali bo njena razdeljenost povečala skupni volilni doseg ali oslabila možnosti za parlamentarno zamenjavo oblasti.[20] 16
4. Predvolilno razmerje moči in pogoji političnega tekmovanja
4.1 Javnomnenjske raziskave in negotovost volilnega izida
Predvolilne raziskave so potrjevale koncentracijo podpore okoli SNS in študentske liste, vendar niso ponujale enotne ocene njunega razmerja. CRTA in NSPM sta več podpore izmerili študentski listi, Faktor Plus in Ipsos pa vladajoči koaliciji. Razhajanja so bila večja od običajne vzorčne negotovosti posamezne raziskave, vendar brez upoštevanja metodoloških razlik iz njih ni mogoče sklepati o spremembah volilnih preferenc.
Raziskave so se razlikovale po času izvedbe, načinu anketiranja in izračunavanju objavljenih deležev. CRTA je uporabila osebno anketiranje na naključnem vzorcu, Ipsos pa kombinacijo telefonskega anketiranja in spletnega panela. Ipsosovo raziskavo je naročila vladajoča lista, vendar politična povezanost naročnika sama po sebi še ne dokazuje pristranskosti. Brez primerljivih metodoloških podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kolikšen del razhajanj odraža dejanske spremembe podpore in kolikšen razlike v merjenju. Za razdelitev mandatov pa ni bilo odločilno samo razmerje med vodilnima listama. Ob triodstotnem volilnem pragu bi lahko uspeh ali neuspeh manjših opozicijskih koalicij in Socialistične stranke Srbije (SPS) pomembno vplival na sestavo parlamenta. Negotovost je povečevala tudi volilna udeležba: študentska lista je skušala mobilizirati manj aktivne volivce, SNS pa je računala na že vzpostavljeno organizacijsko mrežo. Zato ni bilo dovolj podlage za sklepanje, da bi višja udeležba samodejno koristila enemu od obeh taborov.
Tabela 1: Primerjava izbranih javnomnenjskih raziskav pred parlamentarnimi volitvami
| Raziskava | SNS | Študentska lista |
| CRTA (junij) | 35,7% | 44,9% |
| Faktor Plus (september) | 48,6% | 37,1% |
| NSPM (oktober) | 42,7% | 44,5% |
| Ipsos (oktober) | 47,4% | 40% |
Viri: CRTA/Stanford DAL (2026), Faktor Plus po NIN (2026), NSPM (2026), Ipsos (2026).[21] [22] Zaradi razlik v času izvedbe, metodologiji in obravnavi neopredeljenih volivcev rezultati niso neposredno primerljivi.
4.2 Institucionalni pogoji in strukturne prednosti oblasti
Predvolilno tekmovanje je potekalo ob formalno enakih volilnih pravilih, vendar izrazito različnih možnostih njihovega političnega izkoriščanja. Kljub spremembam volilne zakonodaje so ostala odprta vprašanja financiranja kampanj, pritiskov na volivce in zanesljivosti volilnega imenika. Revizija slednjega pred glasovanjem ni bila zaključena, dodatne pomisleke pa je vzbujala dostopnost volišč za državljane v tujini.[23] 16
Dolgoletna oblast je SNS omogočila vzpostavitev povezav med strankarsko organizacijo, javnim sektorjem in lokalnimi institucijami. OSW opozarja, da so mreže političnega pokroviteljstva pomembne predvsem v okoljih, kjer lahko odvisnost od javnih zaposlitev in storitev vpliva na politično avtonomijo posameznikov.16 Prednost SNS zato ni izhajala zgolj iz bolj učinkovite organizacije, temveč tudi iz njenega položaja v sistemu razdeljevanja javnih virov.
CRTA je med kampanjo evidentirala več kot 650 primerov z elementi morebitne zlorabe javnih sredstev ali uradnih položajev in več kot 250 primerov domnevnega političnega vplivanja prek zaposlitev, pomoči ali javnih storitev.[24] Ti podatki predstavljajo ugotovitve opazovalcev, ne pravnomočno potrjenih kršitev. Kljub temu opozarjajo na tveganje, da se politična konkurenca ne odvija zgolj med strankarskimi organizacijami, temveč tudi med akterji z zelo različnim dostopom do državnih virov.
4.3 Medijsko okolje in demokratični standardi
Medijska struktura je vladajočemu taboru zagotavljala dodatno prednost. Po ugotovitvah OSW je SNS ohranjala izrazit vpliv na nacionalne televizijske programe in velik del komercialnih medijev, medtem ko so bili kritični mediji dostopni predvsem prek kabelskih omrežij in spletnih platform. Spremljanje organizacije CRTA je med 14. septembrom in 16. oktobrom pokazalo, da je bilo na televizijah z nacionalno pokritostjo 72 odstotkov političnega časa namenjenega predstavnikom oblasti, 81 odstotkov poročanja o študentski listi pa je bilo negativnega.16 24
Vpliv takšne razporeditve presega vprašanje medijske vidnosti. Vladajoči tabor je imel več možnosti za določanje osrednjih tem kampanje in za oblikovanje javne podobe političnih nasprotnikov. Študentska lista je sicer dosegala široko javnost prek protestov, lokalnih pobud in neposrednih stikov z volivci, vendar ti kanali niso zagotavljali enakega dostopa do občinstva nacionalnih televizij. Poleg medijske neuravnoteženosti so predvolilno okolje zaznamovali pritiski na novinarje in incidenti nasilja. Posebni poročevalci Združenih narodov ter mednarodne novinarske organizacije so opozarjali na ogrožanje uredniške neodvisnosti in varnosti novinarjev. CRTA je dokumentirala tudi grožnje in nasilne incidente med kampanjo, medtem ko so oblasti zavračale očitke o sistematičnem ustrahovanju in opozarjale na domnevno pristranskost opazovalcev.[25] [26]
Osrednje vprašanje volitev zato ni bilo le, katera lista uživa večjo podporo, temveč tudi, kako so institucionalne in medijske prednosti oblasti vplivale na možnosti političnega tekmovanja. SNS se je soočila z nasprotnikom, ki ni izhajal iz tradicionalne opozicije in je lahko mobiliziral širok krog nezadovoljnih državljanov. Toda študentsko gibanje je v volilno tekmo vstopilo brez primerljivega dostopa do državnih virov, medijev in lokalnih organizacijskih struktur. Ugotovljena asimetrija sama po sebi še ne dokazuje nepravilnosti pri glasovanju ali njihovega vpliva na rezultat. To bo mogoče presojati na podlagi uradnih rezultatov, dokumentiranih kršitev in ugotovitev povolilnega opazovanja.
5. Volilni izid in novo razmerje politične moči
5.1 Volilni izid in preoblikovanje političnega prostora
Predčasne parlamentarne volitve 25. oktobra 2026 so se končale s porazom Srbske napredne stranke (SNS), ki je od leta 2012 predstavljala osrednjo politično silo v Srbiji. Po začasnih podatkih Republiške volilne komisije (RIK), objavljenih 26. oktobra na podlagi 7.926 od skupno 8.392 volišč, je študentska lista Studenti pobeđuju prejela 52,19 odstotka glasov (2.116.719), lista Aleksandar Vučić – Ujedinjena Srbija pa 39,52 odstotka (1.602.913). Volilna udeležba je znašala 68,73 odstotka. Po projekciji CeSID/Ipsos naj bi študentska lista osvojila 140 od 250 poslanskih mandatov, SNS 103, manjšinske liste pa sedem. Če se projekcije izkažejo za pravilne, bo študentska lista razpolagala z zadostno večino za samostojno oblikovanje vlade. Aleksandar Vučić je volilni poraz priznal že na volilni večer.[27]
Volitve so spremenile tudi položaj drugih političnih akterjev. Socialistična stranka Srbije (SPS), dolgoletna koalicijska partnerica SNS, je po začasnih podatkih prejela 2,21 odstotka glasov in ostala pod triodstotnim volilnim pragom. Tega ni presegla niti nobena druga večja ne manjšinska lista. Izid zato ne pomeni zgolj zamenjave vodilne politične sile, temveč tudi prerazporeditev podpore znotraj opozicijskega prostora. Študentska lista je prevzela položaj osrednje alternative SNS, tradicionalne opozicijske stranke pa so ostale brez neposrednega parlamentarnega vpliva. Vendar izrazita koncentracija glasov še ne pomeni oblikovanja stabilnega dvostrankarskega sistema, saj študentska lista združuje politično raznolike akterje, katerih dolgoročna organizacijska povezanost ostaja negotova.[28] Rezultat je odstopal tudi od predvolilnih raziskav. Faktor Plus in Ipsos sta napovedovala prednost SNS, raziskava NSPM pa precej bolj izenačeno tekmo. Vse tri so podporo študentski listi ocenile nižje od njenega začasnega volilnega rezultata. Razlike med napovedmi in izidom lahko izhajajo iz metodoloških pristopov, časa izvedbe raziskav in težav pri ocenjevanju volilne udeležbe. Same po sebi ne dokazujejo politične pristranskosti raziskovalcev, kažejo pa, da raziskave niso ustrezno zajele končnega obsega podpore študentski listi.27 [29] 22
5.2 Od protestne mobilizacije do volilne večine
Protestna prepoznavnost pa sama po sebi še ni zagotavljala volilnega uspeha. Gibanje je moralo vzpostaviti kandidatno listo, zbrati podpise, organizirati kampanjo in doseči volivce tudi zunaj univerzitetnih središč. Protestni shodi, potovanja študentov po državi in lokalne pobude so ustvarili stike, ki jih je bilo mogoče uporabiti tudi med volilno kampanjo. Iz razpoložljivih virov ni mogoče izmeriti, koliko glasov je posamezna oblika organiziranja dejansko prinesla, vendar je takšen razvoj pomagal premostiti razliko med množičnim protestom in sodelovanjem na volitvah.[30] 24
Obseg mobilizacije potrjuje tudi volilna udeležba, ki je po začasnih podatkih dosegla 68,73 odstotka, približno deset odstotnih točk več kot na parlamentarnih volitvah leta 2023. Povečana udeležba je sovpadala z izrazito zmago študentske liste, vendar iz agregatnih rezultatov ni mogoče zanesljivo določiti, ali so k njej odločilno prispevali nekdanji ne volivci, volivci tradicionalne opozicije ali del nekdanjih podpornikov SNS. Takšne ugotovitve bi zahtevale dodatne povolilne raziskave.30
Poraz SNS je pokazal tudi omejitve njene predvolilne strategije, ki je temeljila na poudarjanju politične stabilnosti, gospodarskih dosežkov in tveganj menjave oblasti. Kljub razviti strankarski infrastrukturi in izrazitim prednostim pri dostopu do medijskega prostora vladajoča stranka ni uspela ohraniti parlamentarne večine. Ob tem volilnega izida ni mogoče obravnavati ločeno od pogojev političnega tekmovanja. ODIHR je v predvolilnem poročilu opozoril na vprašanja, povezana z uporabo javnih sredstev in medijskim okoljem, CRTA pa je poročala o nepravilnostih tudi na volilni dan. Volilni poraz SNS zato ne zmanjšuje pomena ugotovljenih nepravilnosti, temveč kaže, da prednosti vladajoče stranke niso zadostovale za ohranitev večinske volilne podpore.24 Rezultat tako kaže predvsem na uspešno mobilizacijo proti dotedanjemu načinu vladanja. Ni pa ga mogoče razumeti kot enotno podporo določeni gospodarski ali zunanjepolitični usmeritvi, saj je študentska lista politično večino oblikovala okoli zahtev po institucionalnih spremembah, ne okoli celovitega programa prihodnje vlade.
5.3 Prenos oblasti in politično-gospodarski izzivi nove vlade
Predvidena samostojna parlamentarna večina študentski listi omogoča oblikovanje vlade brez koalicijskega dogovarjanja s tradicionalnimi političnimi strankami. Vendar izguba parlamentarne večine ne pomeni tudi takojšnjega zmanjšanja vpliva SNS v državni upravi, javnih podjetjih in lokalnih političnih strukturah. Za novo oblast bo zato ključno, ali bo sposobna omejiti politično odvisnost institucij in vzpostaviti bolj učinkovit nadzor nad njihovim delovanjem. Dodatno negotovost predstavljajo predsedniške volitve po septembrskem odstopu Aleksandra Vučića. Morebitna izvolitev kandidata SNS bi lahko povzročila politično sobivanje, pri kateri bi politična razhajanja med predsednikom republike in vlado otežila izvrševanje reform.[31] Vučić sam za predsedniško mesto ne more še enkrat kandidirati, saj je funkcija po srbski ustavi omejena na največ dva mandata.
Med neposrednimi gospodarskimi izzivi izstopa energetska varnost. Ruski lastniki obvladujejo približno 56 odstotkov družbe Naftna industrija Srbije (NIS), ki upravlja edino rafinerijo nafte v državi. Zaradi ruske lastniške strukture je NIS izpostavljen ameriškim sankcijam, njegovo poslovanje pa je odvisno od začasnih dovoljenj ameriškega urada OFAC. Veljavno dovoljenje se izteče 30. oktobra 2026, družba pa je že zaprosila za podaljšanje. Morebitna prodaja ruskega lastniškega deleža bi lahko zmanjšala sankcijsko tveganje, vendar ostaja odvisna od dogovora med lastniki in odločitev pristojnih ameriških organov. Nova vlada bi tako že ob nastopu mandata prevzela vprašanje, pri katerem je njen neposredni vpliv omejen.[32]
Ločeno vprašanje predstavlja odvisnost od dobav ruskega zemeljskega plina. Septembra je bil dogovor z Gazpromom podaljšan do konca leta 2026, kar zagotavlja kratkoročno kontinuiteto oskrbe, ne rešuje pa dolgoročnega vprašanja diverzifikacije. Zmanjševanje odvisnosti od Rusije bi zahtevalo alternativne dobavne poti, infrastrukturne naložbe in prilagoditev obstoječih pogodbenih razmerij. Energetska politika bo zato pomemben preizkus sposobnosti nove oblasti, da uskladi gospodarske potrebe države z morebitno spremembo zunanjepolitičnih prioritet.10
Gospodarsko kontinuiteto bo preizkusila tudi izvedba projekta EXPO 2027 in povezanih infrastrukturnih naložb. Organizacija Transparency Serbia je opozorila na tveganja posebne zakonske ureditve, ki za te projekte omogoča odstopanja od splošnih postopkov javnega naročanja. Nova vlada se bo morala zato odločati med nadaljevanjem že začetih investicij in spremembami njihovega financiranja ter nadzora. Ključno vprašanje ne bo zgolj, ali projekte nadaljevati, temveč ali je mogoče njihovo izvedbo uskladiti z zahtevami po preglednejši porabi javnih sredstev.[33]
Na zunanjepolitičnem področju ostajajo najzahtevnejša vprašanja odnosov z Evropsko unijo in Rusijo ter statusa Kosova. Študentska lista je med kampanjo poudarjala predvsem institucionalne reforme, medtem ko so bila njena stališča do teh vprašanj manj jasno opredeljena. Programska širina je omogočila povezovanje ideološko različnih volivcev, vendar utegne otežiti oblikovanje enotne državne politike. Zlasti vprašanje Kosova, pri katerem so možnosti političnega kompromisa omejene tudi z notranjepolitičnimi pričakovanji, lahko razkrije razlike med posameznimi deli nove večine.30
Največji preizkus študentske liste bo zato prehod od politične mobilizacije k upravljanju države. Njena zmaga omogoča spremembo nosilcev oblasti, ne odpravlja pa institucionalnih, gospodarskih in zunanjepolitičnih omejitev, ki bodo določale dejanski obseg prihodnjih reform.
6. Sklep
Volilna zmaga študentske liste je bila povezana s postopnim preoblikovanjem protestnega gibanja v politično alternativo, ki je uspela preseči omejitve tradicionalne srbske opozicije. Pomembno vlogo je imela osredotočenost na vprašanje institucionalne odgovornosti, ki je po tragediji v Novem Sadu postalo osrednja točka nasprotovanja dotedanjemu načinu vladanja. Zahteve po odgovornosti za nesrečo so prerasle v širšo kritiko političnega vpliva na institucije, študentsko gibanje pa je podporo pridobivalo brez izrazite ideološke opredelitve. Takšna usmeritev je omogočila povezovanje politično različnih volivcev, ki jih tradicionalne opozicijske stranke niso uspele združiti.
Strukturne prednosti SNS, predvsem razvita strankarska organizacija, prevladujoča medijska prisotnost in dostop do javnih virov, niso zadostovale za ohranitev parlamentarne večine. To ne pomeni, da niso vplivale na potek volilnega tekmovanja. Ugotovitve domačih opazovalcev in predvolilna opozorila ODIHR ostajajo pomembni za presojo kakovosti volilnega procesa ne glede na njegov izid. Visoka volilna udeležba kaže na obseg politične mobilizacije, vendar brez povolilnih raziskav ni mogoče zanesljivo določiti, katere skupine volivcev so odločilno prispevale k zmagi študentske liste.
Volilni izid je spremenil tudi položaj tradicionalne opozicije. Študentska lista je prevzela vlogo osrednje politične alternative SNS, medtem ko so uveljavljene opozicijske stranke ostale brez vplivne parlamentarne zastopanosti. Vendar politična raznolikost, ki je gibanju omogočila široko podporo, predstavlja tudi potencialno omejitev pri oblikovanju vlade. Programska odprtost je bila v času protestov in volilne kampanje prednost, pri sprejemanju konkretnih gospodarskih in zunanjepolitičnih odločitev pa bo zahtevala usklajevanje različnih interesov.
Volilna zmaga študentske liste tako kaže, da strukturne prednosti dolgoletne vladajoče stranke niso nujno zadostne za ohranitev oblasti, kadar se oblikuje politična alternativa, sposobna povezati različne skupine volivcev. Vendar izid sam po sebi še ne zagotavlja, da bo takšna povezava obstala tudi po prevzemu oblasti. Sposobnost oblikovanja skupne politike in zagotavljanja institucionalnih sprememb bo pokazala, ali je študentsko gibanje doseglo predvsem menjavo političnega vodstva ali tudi pogoje za bolj trajno spremembo načina vladanja.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
7. Viri
[1]RTS. (30. september 2026). Srbijagas CEO Bajatovic: Gas supply deal with Russia extended through end of year. N1. https://n1info.rs/english/news/srbijagas-ceo-bajatovic-gas-supply-deal-with-russia-extended-through-end-of-year/
[2]Insajder. (31. december 2024). Događaj koji je obeležio 2024. godinu: Za pad nadstrešnice odgovorni svi u lancu odgovornih (VIDEO). https://insajder.net/vesti/dogadaj-koji-je-obelezio-2024-godinu-za-pad-nadstresnice-odgovorni-svi-u-lancu-odgovornih-video
[3]BBC News na srpskom. (21. november 2024). Tragedija u Novom Sadu: Ostavke još jednog ministra i direktorke Infrastruktura železnice. RTCG. https://rtcg.me/vijesti/bbc/629234/tragedija-u-novom-sadu-ostavke-jos-jednog-ministra-i-direktorke-infrastruktura-zeleznice.html
[4]Radio Slobodna Evropa. (27. junij 2026). Vučić najavio ostavku na mitingu Srpske napredne stranke u Beogradu. Radio Slobodna Evropa. https://www.slobodnaevropa.org/a/sns-miting-beograd-srbija-vucic/33790077.html
[5]Karović, B. (19. november 2025). One year since the first blockades of faculties: Generations have awakened and posed the right questions. NIN. https://www.nin.rs/english/news/95596/one-year-since-the-first-blockades-of-faculties
[6]N1. (9. december 2024). Student blockades spread to over 30 university faculties across Serbia. N1. https://n1info.rs/english/news/student-blockades-spread-to-over-30-university-faculties-across-serbia/
[7]Studenti u blokadi. (b. d.). O blokadama. Students Win. https://studenti.org.rs/en/o-blokadama/
[8]Szpala, M. (29. januar 2025). Resignation of Serbia’s prime minister: A failed attempt to quell the protests. Ośrodek Studiów Wschodnich. https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2025-01-29/resignation-serbias-prime-minister-a-failed-attempt-to-quell
[9]D. D. (25. april 2025). Plenum studenata FTN izglasao zahtev da se raspišu vanredni parlamentarni izbori. Danas. https://www.danas.rs/vesti/drustvo/plenum-studenata-ftn-izglasao-zahtev-da-se-raspisu-vanredni-parlamentarni-izbori/
[10]Radio-televizija Srbije. (1. april 2024). Obeleženo 17 meseci od pada nadstrešnice. Radio-televizija Srbije. https://www.rts.rs/lat/vesti/drustvo/5917782/pad-nadstresnice-17-meseci.html
[11]Vlada Republike Srbije. (27. september 2026). Predsednik Republike Srbije Aleksandar Vučić podneo ostavku. https://www.srbija.gov.rs/vest/1003502/predsednik-republike-srbije-aleksandar-vucic-podneo-ostavku.php
[12]Ustava Republike Srbije. (2006). Službeni glasnik Republike Srbije, št. 98/2006 in 115/2021 (amandmaji). https://ustavni.sud.rs/ustav-rs-i-propisi/ustav-republike-srbije
[13]Nowinowski, J. (2. marec 2026a). Protests in Serbia: The government and its opponents close ranks. Ośrodek Studiów Wschodnich. https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2026-03-02/protests-serbia-government-and-its-opponents-close-ranks
[14]CRTA. (2026a). Parliamentary elections 2026. CRTA. https://crta.plus/elections-voting-integrity/elections-2026/
[15]Tanjug in RTS. (15. september 2026). RIK proglasio listu „Studentska lista – studenti pobeđuju“. Radio-televizija Srbije. https://www.rts.rs/lat/vesti/izbori-2026/6041046/rik-proglasio-listu-studentska-lista—studenti-pobedjuju.html
[16]Nowinowski, J. (28. september 2026b). Serbia’s president Vučić resigns: A one-man show. Ośrodek Studiów Wschodnich. https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2026-09-28/serbias-president-vucic-resigns-a-one-man-show
[17]Zarris, S. (21. oktober 2026). From plenums to parliament: The rulebook behind Serbia’s Student List. The Loop. https://theloop.ecpr.eu/from-plenums-to-parliament-the-rulebook-behind-serbias-student-list/
[18] Milenković, M. R. (3. november 2024). Kako se koalicija Srbija protiv nasilja raspadala i delila u poslednjih godinu dana. Danas. https://www.danas.rs/vesti/politika/kako-se-koalicija-srbija-protiv-nasilja-raspadala-i-delila-u-poslednjih-godinu-dana/
[19] FoNet. (21. oktober 2026). Jovanović („Autentična desnica“): Nema koalicije sa SNS-om, sa studentima moguća samo oročena i tehnička vlada. Insajder. https://www.insajder.net/vesti/jovanovic-autenticna-desnica-nema-koalicije-sa-sns-om-sa-studentima-moguca-samo-orocena-i-tehnicka-vlada
[20] Bieber, F. (8. oktober 2026). Serbian elections on a tightrope. The Balkans in Europe Policy Advisory Group (BiEPAG). https://www.biepag.eu/op-ed/serbian-elections-on-a-tightrope
[21]CRTA in Democracy Action Lab. (junij 2026). Stavovi građana Srbije: Istraživanje javnog mnjenja [Raziskovalno poročilo]. https://crta.rs/wp-content/uploads/2026/07/Istrazivanje-javnog-mnjenja-jun-2026-CRTA-i-Stanford-DAL.pdf
[22]Ipsos Strategic Marketing. (22. oktober 2026). Rezultati istraživanja pred parlamentarne izbore – oktobar 2026. IPSOS. https://www.ipsos.com/sr-rs/rezultati-istrazivanja-pred-parlamentarne-izbore-oktobar-2026
[23]Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights. (oktober 2026). Serbia: UN experts raise alarm over media freedom and shrinking civic space. https://www.ohchr.org/en/press-releases/2026/10/serbia-un-experts-raise-alarm-over-media-freedom-and-shrinking-civic-space
[24]CRTA. (21. oktober 2026b). Izveštaj posmatračke misije CRTE o izbornoj kampanji: Manje slobode, više neravnopravnosti. CRTA https://crta.rs/izvestaj-posmatracke-misije-crte-o-izbornoj-kampanji-manje-slobode-vise-neravnopravnosti/
[25]OSCE Office for Democratic Institutions and Human Rights. (9. oktober 2026). Republic of Serbia: Early parliamentary elections, 25 October 2026. Interim report (16 September–7 October 2026). https://odihr.osce.org/sites/default/files/documents/official_documents/2026/10/SRB%20Early%20Parliamentary%202026%20Interim%20Report_09.10.2026.pdf
[26]International Federation of Journalists. (22. oktober 2026). Serbia: Media freedom is a cornerstone of democratic elections. International Federation of Journalists. https://www.ifj.org/media-centre/visuals/detail/serbia-media-freedom-is-a-cornerstone-of-democratic-elections/category/press-releases
[27]Tanjug. (26. oktober 2026). RIK: Na osnovu 7.998 obrađenih biračkih mesta, Studentska lista 52,33, Ujedinjena Srbija 39,44 odsto. Radio-televizija Vojvodine (RTV). https://naslovi.net/2026-10-26/rtv/rik-na-osnovu-7-998-obradjenih-birackih-mesta-studentska-lista-52-33-ujedinjena-srbija-39-44-odsto/42529879
[28]M. V. (25. oktober 2026). SPS nije prešao cenzus, prvi put od 1990. godine bez parlamentarnog statusa. RTCG. https://rtcg.me/vijesti/region/896408/sps-nije-presao-cenzus-prvi-put-od-1990-godine-bez-parlamentarnog-statusa.html
[29]Nova srpska politička misao. (20. oktober 2026). Srbija, jesen 2026. (I). https://www.nspm.rs/istrazivanja-javnog-mnjenja/srbija-jesen-2026.-i.html
[30]Nowinowski, J. (21. oktober 2026c). Vučić or the students? Serbia ahead of parliamentary elections. Ośrodek Studiów Wschodnich. https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/osw-commentary/2026-10-21/vucic-or-students-serbia-ahead-parliamentary-elections
[31]Karović, B. (30. september 2026a). „Glasanje 25. oktobra je politički popis snaga“: Da li parlamentarni izbori mogu da utiču na ishod predsedničkih? NIN. https://www.nin.rs/politika/vesti/124649/predsednicki-izbori-posle-vuciceve-ostavke-sta-moze-da-promeni-glasanje-25-oktobra
[32]Reuters. (24. september 2026). Serbia’s Russian-owned NIS oil firm seeks new US sanctions waiver. Reuters. https://www.reuters.com/business/energy/serbias-russian-owned-nis-oil-firm-seeks-new-us-sanctions-waiver-2026-09-24/
[33]Transparency Serbia. (b. d.). No public procurement for EXPO 2027 project. Transparency Serbia. https://mail.transparentnost.org.rs/en/ts-and-media/press-isues/12535-no-public-procurement-for-expo-2027-project