Člani Evro-atlantskega sveta Slovenije so se 2. decembra 2025 udeležili predstavitve najnovejše raziskave Security Radar 2025, ki jo je v sodelovanju s Friedrich Ebert Stiftung, Centrom za evropsko prihodnost (CEP) ter Fakulteto za družbene vede Univerzev Ljubljani (FDV UL) soorganiziral Evro-atlantski svet Slovenije (EASS). Dogodek je potekal na Fakulteti za družbene vede in se osredotočil na ključne trende v javnem mnenju glede varnosti v Evropi ter njihovo odmevnost v slovenskem prostoru.

Raziskava Security Radar je projekt fundacije Friedrich Ebert Stiftung (FES), ki ga redno predstavljajo tudi na Münchenski varnostni konferenci. Namenjena je razumevanju, kako prebivalci držav znotraj in zunaj zveze Nato dojemajo varnostne grožnje, vojno v Ukrajini ter širše geopolitične spremembe. Analiza vključuje tudi podporo obrambnim politikam, odnos do Nata in pričakovanja do političnih odzivov na aktualne varnostne izzive.

Srečanje sta uvodoma nagovorili Sonja Schirmbeck, direktorica FES za Hrvaško in Slovenijo, in prof. dr. Iztok Prezelj, predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije ter predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra, ki sta izpostavila pomen razumevanja javnomnenjskih trendov pri oblikovanju sodobne varnostne politike.

Sledila je predstavitev rezultatov raziskave Security Radar 2025, ki jo je predstavil Christos Katsioulis, direktor Regionalnega urada FES za mednarodno sodelovanje in mir. Predstavil je ključne premike v varnostnih zaznavah držav Nata in partnerskih držav, vključno s spremembami v odnosu javnosti do obrambe, vojne v Ukrajini in pripravljenosti na soočanje z novimi grožnjami.

Slovenija v kontekstu evropskih varnostnih percepcij

V drugem delu dogodka je potekala panelna razprava, v kateri so sodelovali Neva Grašič, državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, nj. eksc. Sylvia Groneick, veleposlanica Nemčije v Republiki Sloveniji ter doc. dr. Jelena Juvan, predstojnica Katedre za obramboslovje FDV UL in podpredsednica EASS. Razpravo je moderirala Magdalena Rakovec iz CEP.

Razprava se je osredotočila na vprašanje, kako se slovenska javnost umešča v širše evropske trende:

    • Ali se je po letu 2022 povečala pripravljenost na obrambo zavezništva?
    • Kako slovenski državljani dojemajo nujnost višjih obrambnih izdatkov?
    • Je Slovenija zadržana, ali pa se približuje stališčem večine prebivelcev držav članic Nata?

V kontekstu Severnoatlantskega zavezništva je bilo izpostavljeno, da se Slovenija sproprijema z vprašanjem svoje vloge, odgovornosti in strateških pričakovanj v prihodnjem desetletju.

Dogodek je ponudil vpogled v to, kako evropsko javno mnenje in perepcija varnosti neposredno vplivata na oblikovanje obrambnih politik, ter odprl prostor za razpravo o tem, kako lahko Slovenija kot članica Nata in EU krepi svojo varnostno kulturo, odpornost ter strateško zrelost v hitro spreminjajočem se geopolitičnem okolju. Sogovorniki so se strinjali, da je javno mnenje vse pomembnejši dejavnik nacionalne varnosti ter da mora biti dialog med politiko, stroko in državljani stalnica, če želi Slovenija v prihodnjih letih okrepiti svojo odpornost, zanesljivost in prispevek k skupni varnosti evropskega prostora.