Zahodni Balkan
Februar 2026 so na zahodnem Balkanu zaznamovale odmevne aretacije v Severni Makedoniji in korupcijski odstopi v Albaniji. Bosna in Hercegovina in Kosovo sta kljub notranjim političnim trenjem naredili pozitivne korake v smeri evroatlantskih integracij. Na obrambnem področju je v ospredju NATO koridor 8, ki bi okrepil strateške povezave med Jadranskim in Črnim morjem. Evropska komisija je podala pobudo za vključitev držav zahodnega Balkana v sistem evropskega mobilnega gostovanja. Ta ukrep ne bi okrepil samo ekonomske konkurenčnosti, temveč bi lahko pripomogel tudi k regionalni informacijski obrambi pred zunanjo propagando.
1. Politična dinamika: institucionalna integriteta in paradigme pravne države
23. februarja se je po 14-mesečnem begu nekdanji prvi podpredsednik vlade Severne Makedonije, Artan Grubi predal pristojnim organom na mejnem prehodu Blace. Preiskava proti njemu je osredotočena na resne sume zlorabe uradnega položaja pri strateških infrastrukturnih projektih za koridorja 8 in 10d ter goljufije v državni loteriji. Na podlagi uradne ocene Agencije za nacionalno varnost (ANB), da bi bilo njegovo življenje v zavodih za prestajanje kazni neposredno ogroženo, je zanj sodišče odredilo hiši pripor. Ta odločitev je dodatno spodbudila politične analize o možnem pravnem dogovoru, kjer bi Grubi v zameno za varnost in milejšo kazen ponudil obremenilne informacije o nekdanjih visokih uradnikih in vplivnih osebah iz podzemlja.[1] Takšen razvoj dogodkov je sledil kritičnemu sestanku Odbora za stabilizacijo in pridruževanje, ki je potekal 10. februarja 2026 v Skopju, kjer so predstavniki EU jasno sporočili, da je junij 2026 zadnji rok za oprijemljive rezultate reform v pravosodju.[2]
27. februarja, je predsednik albanske vlade Edi Rama razrešil svojega namestnika zaradi resnih obtožb o vpletenosti v koruptivna dejanja. Komentatorji potezo razlagajo kot neposreden odziv na okrepljen mednarodni pritisk, naj Tirana pokaže »čiste roke« pred začetkom nove faze pogajanj z EU. Rama s tem dejanjem poskuša ohraniti položaj Albanije kot regionalne voditeljice pri reformah in hkrati ublažiti napade opozicije, ki ga obtožuje sistemske korupcije v njegovi vladi.[3]
V Sarajevu se je 12. februarja zgodila tragična nesreča s tramvajem, v kateri je izgubil življenje študent Erdoan Morankić. To je sprožilo večdnevne proteste mladih pod sloganom »Imate krvave roke«, kar je 15. februarja privedlo do odstopa premierja kantona Sarajevo, Nihada Uka.[4]
V entiteti Republike Srbske (RS) se med tem nadaljuje napeto politično dogajanje. V začetku februarja je na funkcijo predsednika nastopil novoizvoljeni Siniša Karan. Kljub temu politične analize nakazujejo, da moč ostaja trdno v rokah njegovega predhodnika Milorada Dodika. Vpliv Dodika ostaja glavna ovira za zvezno funkcionalnost države.[5]
Na Kosovu se je z izvolitvijo Aljbina Kurtija 12. februarja, končal večmesečni politični zastoj, nova vlada pa je takoj prednostno potrdila zakonodajo za načrt EU za rast. Ta načrt je tesno povezan z napredkom pri vzpostavitvi Skupnosti srbskih občin (ZSO), kar ostaja osrednja točka napetosti, saj Priština v samoupravi manjšine na področju zdravstva in šolstva vidi tveganje za državno suverenost. Kurti je ob izvolitvi poudaril, da bo normalizacijo odnosov s Srbijo iskal skozi konstruktiven dialog na podlagi Bruseljskega sporazuma in aneksa za izvajanje sporazuma dogovorjene leta 2023 v Ohridu, vendar izključno kot zunanji odnos med dvema državama brez vmešavanja v notranje zadeve. Hkrati je za utrditev suverenosti, ki je bila v ospredju ob praznovanju 18. obletnice neodvisnosti 17. februarja, napovedal milijardo evrov vredne investicije v obrambo.[6] Njegove izjave o vzpostavitvi vojaške industrije in proizvodnji bojnih dronov so ključne, saj signalizirajo odločnost pri krepitvi varnostne arhitekture kljub nenehnim mednarodnim pritiskom glede vprašanja srbskih občin.[7]
Preiskave nepremičnin Aca Đukanovića, ki so se začele 27. februarja, pomenijo ključen korak v reformi črnogorskega pravosodja. Aco Đukanović, brat nekdanjega predsednika države in predsednika vlade Črne gore, Mila Đukanovića, in lastnik Prve banke, je bil dolga leta simbol politične nedotakljivosti v Črni gori.[8] Njegov vpliv je bil tako obsežen, da se je celo javno spraševal o svojem vplivu na sestavo državnih vlad, kar odraža globoko prepletenost družinskega kapitala s politiko. Preiskave njegovih nepremičnin v Podgorici in Nikšiću 27. februarja ter kasnejši pripor zaradi sumov o nezakonitem orožja, pomenijo prelomni test za neodvisnost Specialnega državnega tožilstva.[9] Te akcije ne pomenijo le simbolnega konca ere privilegiranih elit, temveč so ključne za izpolnjevanje strogih pogojev za vstop v EU v okviru poglavij o pravosodju. S prehodom od statusa nedotakljivosti do dejanskega kazenskega pregona Črna gora potrjuje svojo zavezanost k vzpostavitvi resnične pravne države in prekinja desetletja trajajoče prakse ujetih institucij.
2. Varnost in obramba: geostrateški interesi Nata in hibridna tveganja
2.1 Velika zaplemba v Skopju in narkoinfrastruktura
Na področju varnosti je februar zaznamovala ena največjih akcij proti organiziranemu kriminalu v Severni Makedoniji. 5. februarja je policija v skladiščih nekdanjega industrijskega giganta OHIS v Skopju in na lokacijah v Strumici zasegla več kot 40 ton marihuane.[10] Ta zaplemba razkriva, da Balkan deluje kot ključno tranzitno vozlišče, kjer se prepovedane substance pod krinko legalne dejavnosti prelivajo skozi institucionalne vrzeli. Kriminalne mreže iz Severne Makedonije pogosto sodelujejo z albanskimi in turškimi skupinami pri novem trendu menjave marihuane za heroin, ki ga nato tihotapijo nazaj proti Albaniji in naprej v Zahodno Evropo. Te hierarhično organizirane in etnično mešane skupine, povezane na podlagi družinskih in prijateljskih vezi, delujejo na mednarodni ravni, saj sodelujejo s srbskimi partnerji pri postavljanju zaprtih nasadov konoplje v Avstriji in Nemčiji.[11] Takšne operacije, ki ne služijo le proizvodnji, temveč kot osrednja pot za heroin in kokain, neposredno financirajo organizirani kriminal, ki spodkopava pravno državo in varnostno stabilnost celotne regije.
2.2 Koridor 8: Povezava Jadranskega s Črnim morjem
18. februarja je bila v Tirani podpisana Skupna deklaracija o koridorju VIII,[12] ki ta projekt ne obravnava le kot gradnjo infrastrukture, temveč kot večdimenzionalni instrument za regionalno stabilnost, ekonomsko konvergenco in kolektivno varnost v jugovzhodni Evropi. Z obrambnega vidika je bil uradno potrjen kot ključni strateški interes zveze NATO. Koridor VIII je strateška infrastrukturna, ki poteka v smeri zahod–vzhod in povezuje Jadransko morje od Albanije preko Severne Makedonije do bolgarskih pristanišč ob Črnem morju. Čeprav je bil v preteklosti razumljen predvsem kot gospodarski projekt za razvoj jugovzhodne Evrope, je zaradi vojne v Ukrajini postal ključna vojaška prednostna naloga Nata. Nova varnostna situacija zahteva hitro vojaško mobilnost, koridor pa naj bi omogočal premik sil in opreme iz Italije do vzhodnega krila zavezništva v izjemno kratkem času.[13] S tem se zmanjšuje odvisnost od dolgotrajnih poti okoli Balkana in krepi obrambna drža južnega krila proti morebitnim destabilizacijam v črnomorski regiji, kar prej ni bila primarna funkcija te poti.
3. Energetsko-ekonomski tokovi: digitalna zaščita in energetska avtonomija
3.1 Omejevanje zunanjih informacijskih vplivov
25. februarja je Evropska komisija uradno predlagala vključitev Zahodnega Balkana v območje »Roam Like at Home«. Pobuda »Roam Like at Home« oziroma gostovanje kot doma državljanom na potovanjih omogoča uporabo klicev, SMS-sporočil in prenosa podatkov po enakih cenah kot v domačem omrežju, s čimer se v celoti odpravijo visoki stroški in dodatni finančni pribitki za mobilne storitve.[14] Ta digitalna integracija v praksi deluje kot strateški »digitalni ščit«, saj s pocenitvijo prenosa podatkov odstranjuje finančne ovire za dostop do verodostojnih evropskih informacij in neposredno preprečuje nastanek nevarnega informacijskega vakuuma. Takšne vrzeli tuji sovražni akterji pogosto izkoriščajo za širjenje propagande, kar je na Balkanu še posebej kritično zaradi zgodovine etničnih napetosti in visoke izpostavljenosti hibridnemu vojskovanju. Pobuda je povezana z projektom evropske komisije, t.i. »Evropskim ščitom za demokracijo«, ki zagotavlja regulativno zaščito in vzpostavlja regionalna vozlišča za preverjanje dejstev, medtem ko brezplačno gostovanje zagotavlja, da so ta orodja državljanom praktično dostopna kjerkoli in kadarkoli.[15] S tem se sistemska zaščita informacijske integritete združi z neoviranim dostopom v obrambni sistem, ki krepi odpornost družbe in preprečuje destabilizacijo celotne regije.
3.2 Energetsko odvajanje od Moskve
24. februarja je srbski energetski sektor doživel odločilen preobrat, ameriški urad OFAC je podaljšal licenco za delovanje podjetja Naftna industrija Srbije (NIS) do 20. marca. OFAC ke urad ameriškega Ministrstva za finance, ki je zadolžen za implementacijo ekonomskih in trgovinskih sankcij. Ta poteza je omogočila nadaljevanje pogajanj o izstopu ruskega delničarja, pri čemer je madžarska skupina MOL z Gazprom Neftom že dosegla dogovor o nakupu 56,15-odstotnega deleža NIS.[16] so Prodaja je postala nujna zaradi strogih sankcij, ki so zahtevale popoln umik ruskega kapitala za stabilnost oskrbe in delovanje rafinerije v Pančevu.
Države na Balkanu so tradicionalno uvažale ogromne količine energentov iz Rusije, pri čemer sta bila Srbija in Bosna in Hercegovina skoraj v celoti odvisni od ruskega plina. Srbija je v odziv na to odvisnost v obdobju 2024–2025 aktivirala vrsto zaščitnih mehanizmov, vključno s širitvijo energetskih povezav z Bolgarijo in Severno Makedonijo ter okrepljenim sodelovanjem z Azerbajdžanom in Združenimi arabskimi emirati.[17] Država načrtuje povečanje svojega deleža v podjetju za dodatnih 5 odstotnih točk, medtem ko bi lahko kasneje kot manjšinski partner vstopilo tudi emiratska državna naftna družba Abu Dhabi National Oil Company (ADNOC).[18] Celoten postopek prodaje, ki naj bi bil zaključen do 31. marca 2026, simbolizira konec ruske energetske prevlade in korenito preobrazbo geopolitičnega položaja Srbije, ki se s pomočjo novih zavezništev pospešeno vključuje v evropske energetske tokove.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] European Western Balkans. (23.2.2026). Former Macedonian Deputy PM Artan Grubi arrested. https://europeanwesternbalkans.com/2026/02/23/former-macedonian-deputy-pm-artan-grubi-arrested/
[2] Ministrstvo za evropske zadeve (Severna Makedonija). (19.2.2026). 19-ti sostanok na Komitetot za stabilizacija i asocijacija. https://mep.gov.mk/mk-MK/transparentnost/novosti/19-ti-sostanok-na-komitetot-za-stabilizacija-i-asocijacija-megju-evropskata-unija-i-republika-severna-makedonija
[3] Balkan Insight. (20.2.2026). Rama turning deputy’s suspension into personal battle. https://balkaninsight.com/2026/02/20/rama-is-turning-deputys-suspension-into-personal-battle-against-albanian-judiciary/
[4] N1 Info. (15.2.2026). Sarajevo Canton PM: I resigned for moral reasons. https://n1info.ba/english/news/sarajevo-canton-pm-i-resigned-for-moral-reasons-major-reform-needed-at-gras/
[5] Balkan Insight. (24.2.2026). Republika Srpska has a new president. https://balkaninsight.com/2026/02/24/republika-srpska-has-a-new-president-but-the-old-ones-still-in-control/
[6] European Western Balkans. (12.2.2026). Kurti re-elected as PM. https://europeanwesternbalkans.com/2026/02/12/kurti-re-elected-as-pm-government-approves-draft-law-on-eu-growth-plan/
[7] Prishtina Insight. (17.2.2026). Kosovo celebrates 18 years of independence. https://prishtinainsight.com/kosovo-celebrates-18-years-of-independence-as-international-allies-send-congratulations-mag/
[8] Vijesti. (27.2.2026). FOTO/VIDEO Pretres stana Aca Đukanovića u Podgorici i kuće u Nikšiću. https://www.vijesti.me/vijesti/crna-hronika/797848/foto-video-pretres-stana-aca-djukanovica-u-podgorici-i-kuce-u-niksicu
[9] Balkan Insight. (2.3.2026). Former Montenegrin President’s Brother in Custody Over Illegal Arms Stash. https://balkaninsight.com/2026/03/02/former-montenegrin-presidents-brother-in-custody-over-illegal-arms-stash/
[10] Sloboden Pečat. (9.2.2026). Zapleneti se 40 toni marihuana. https://www.slobodenpecat.mk/neoficijalno-zapleneti-se-neverojatni-40-toni-marihuana-mvr-i-ojo-gokk-i-natamu-molchat/
[11] EUDA. (December 2022). Cannabis cultivation and trafficking in Western Balkans. https://www.euda.europa.eu/system/files/media/attachments/documents/15024/Cannabis%20cultivation%20and%20trafficking%20in%20Western%20Balkans%20Dec22.pdf
[12] Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Italije. (18.2.2026). Joint Declaration of Tirana on Corridor VIII. https://www.esteri.it/en/sala_stampa/archivionotizie/comunicati/2026/02/dichiarazione-congiunta-di-tirana-sul-corridoio-viii-18-febbraio-2026/
[13] Balkan Policy Review. (18.2.2026). Corridor VIII: Strategic Connectivity, Security, and European Integration. https://medium.com/balkan-policy-review/corridor-viii-strategic-connectivity-security-and-european-integration-78a52975facb
[14] European Commission. (25.2.2026). ‘Roam Like at Home’: Commission proposes to open negotiations to extend EU Roaming to the Western Balkans. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/ip_26_474
[15] Zašto ne. (13.2.2026). Awaiting the European Democracy Shield: What does this EU initiative mean for the region? https://zastone.ba/en/awaiting-the-european-democracy-shield-what-does-this-eu-initiative-mean-for-the-region/
[16] Interfax. (24.2.2026). OFAC extends NIS’s license for operational activities until March 20. https://interfax.com/newsroom/top-stories/116277/
[17] CE Energy News. (14.12.2025). Serbia 2025: Energy Security and Diversification. https://ceenergynews.com/voices/serbia-2025-energy-security/
[18] bne IntelliNews. (8.2.2026). Serbia says ADNOC to take significant stake in NIS as Russian owners exit. https://www.intellinews.com/serbia-says-adnoc-to-take-significant-stake-in-nis-as-russian-owners-exit-424720/