Zahodni Balkan
Aleksandar Vučić je obtožil Hrvaško, Albanijo in Kosovo, da nameravajo napasti Srbijo. Srbija je nabavila kitajske rakete zrak–zemlja CM-400. To je poslabšalo odnose med Hrvaško in Srbijo ter odprlo varnostno dilemo. V istem razdobju sta Vučić in albanski premier Edi Rama podala skupni predlog za sprejem držav Zahodnega Balkana v schengenski prostor in dostop do enotnega trga. Države Zahodnega Balkana glede konfliktov na Bližnjem vzhodu poskušajo vzdrževati ravnotežje med stališčem ZDA in skupnim stališčem znotraj EU. Marta Kos, evropska komisarka za širitev, je obiskala Črno goro. Potrdila je, da je Črna gora najbolj napredna kandidatka za članstvo, a še vedno niso dosegli zadostne ravni vladavine prava. Nesoglasje in nerazumevanje med parlamentarnimi strankami ostajajo zelo izraženi.
1. Srbija in Hrvaška: zaostrovanje odnosov
Predsednik Srbije, Aleksandar Vučić, je izjavil, da so Hrvaška, Albanija in Kosovo sklenile vojaško zavezništvo proti Srbiji in, da samo čakajo ugodne okoliščine za napad.[1] V istem obdobju je v ospredje javnosti prišla informacija, da je Srbija od Kitajske kupila hipersonične rakete zrak-zemlja CM-400.[2] To je na Hrvaškem sprožilo razprave o opremljenosti hrvaške vojske in njeni protizračni obrambi. Predsednik države, Zoran Milanović, in Ivan Anušić, podpredsednik hrvaške vlade in minister za obrambo, sta se znašla v nesoglasju glede nakupa sistema protizračne obrambe, ker Milanović nasprotuje nakupu izraelskega sistema Davidova prača. Hrvaška sistema sicer v vsakem primeru ne bo kupila, zaradi prepovedi sodelovanja z Izraelom. Milanović je izpostavil tudi dejstvo, da Izrael oborožuje Srbijo, ki jo Hrvaška trenutno dojema kot varnostni problem.[3] Srbija od izraelskega podjetja Elbit Systems kupuje napredne artilerijske sisteme, brezpilotnike, rakete dolgega dosega in sisteme za elektronsko vojskovanje.[4]
Sklicana je bila tudi seja Sveta za nacionalno varnost, prvič po letu 2021, ter Sveta za obrambo Republike Hrvaške, čeprav oboroževanje Srbije ni bilo izrecno navedeno med temami ali razlogi za sklic seje.[5] Uradno sta bili seji sklicani zaradi potrebe po obravnavi posledic vojne na Bližnjem vzhodu, njenega vpliva na cene energije ter drugih vprašanj, pomembnih za nacionalno varnost, pa tudi zaradi krepitve obrambnih zmogljivosti Hrvaške, zlasti opremljanja in modernizacije hrvaških oboroženih sil.[6]
V maju letos naj bi potekal vrh Brdo-Brijuni, proces, ki sta ga leta 2010 začela slovenski predsednik vlade Borut Pahor in hrvaška predsednica vlade Jadranka Kosor. V središču pobude so regionalno sodelovanje držav Zahodnega Balkana, mirno reševanje sporov ter podpora tem državam v procesu vključevanja v Evropsko unijo.[7] Konec marca 2026 je Milanović odpovedal srečanje udeležencev Procesa Brdo-Brijuni, ki bi se moralo odviti na Hrvaškem, ker izjave in dejanja predsednika Srbije kršijo dobrososedske odnose ter nasprotujejo namenu tega procesa.[8]
Eden izmed kazalnikov poslabšanja odnosov, je bilo obvestilo, objavljeno v prvem tednu marca na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve Republike Srbije. Državljanom svetuje, naj na Hrvaško potujejo le v nujnih primerih ter naj se izogibajo organiziranim potovanjem na športne in kulturne prireditve.[9] Vendar pa so napetosti in poteze, ki škodujejo dobrim sosedskim odnosom, ostale predvsem omejene na odnose med Srbijo in Hrvaško. V drugih državah regije so bile reakcije manj javno izražene, vključno z odzivi na nakup raket CM-400.
1.1 Obrisi varnostne dileme
V regiji nastajajo zametki potencialne varnostne dileme, čeprav do regionalne orožarske tekme še ni prišlo. Za Srbijo je pomembno vprašanje zakaj so Hrvaška, Kosovo in Albanija podpisali Deklaracijo o sodelovanju. Skupna podpora Kosovu je za Srbijo seveda še dodaten problem. Po drugi strani pa se srbske sosede sprašujejo, zakaj se Srbija oborožuje z raketami, katerih doseg je lahko do 400 kilometrov, kar zadošča, da doseže njihovo ozemlje.
Potrebno je poudariti, da Hrvaška, Kosovo in Albanija niso sklenile vojaškega zavezništva. Deklaracija, dolga tri strani, izraža zavezanost teh držav k sodelovanju pri razvoju obrambnih zmogljivosti, skupnih vajah, izmenjavi obveščevalnih podatkov in preprečevanju hibridnih groženj ter tujih škodljivih vplivov. Deklaracija ne določa nobenih medsebojnih obveznosti niti ne vzpostavlja mehanizma kolektivne obrambe.[10] Za Hrvaško je seveda pomembno podpirati Kosovo na evro-atlantski poti in s tem zmanjšati možnosti, da bi si Srbija regijo kdaj ponovno prisvojila. . V varnostni dilemi sta sodelovanje in podpora neizvedljiva, obenem pa je težko ohranjati korektne odnose. Trenutno med Srbijo in Hrvaško ne obstaja ne eno, ne drugo, ne tretje.
Čeprav se Vučićeve obtožbe, da bo Srbija napadena, nanašajo tudi na Albanijo, ta izjava ni zaostrila napetosti med tema državama. Prav nasprotno. Aleksandar Vučić in Edi Rama, predsednik vlade Albanije, sta celo naslovila pismo Evropski uniji prek Frankfurter Allgemeine Zeitung, v katerem predlagata vključitev držav Zahodnega Balkana v Schengensko območje in dostop do enotnega trga brez polnopravnega članstva.[11] Srbija je to idejo predlagala čeprav spada v skupino držav ki niso naredile bistvenega napredka v prvem svežnju (temeljne vrednote) reform za približevanje članstvu v EU. Kot članica EU lahko Hrvaška to iniciativo ustavi, saj v takih zaostrenih odnosih ne želi imeti odprtih meja s Srbijo. Z vidika tega je potrebno razjasniti situacijo, saj se zdi, da Srbija sabotira svoje interese. Sprejem v Schengensko območje in enotni trg brez polnopravnega članstva ni možnost, o kateri bi se države formalno pogajale, zato Hrvaška ne bo imela priložnosti, da jo blokira. Verjetno, da poslabšanje odnosov med Hrvaško in Srbijo predvsem služi za nabiranje notranjepolitičnih točk.
Pomembno je omeniti, da ta predlog, tudi če bi bil sprejet, ni sprejemljiv za Črno goro, ki predvideva, da bo lahko leta 2028 postala polnopravna članica, in jo sama EU označuje kot najbolj napredno kandidatko.
2. Vojna na Bližnjem vzhodu in stališča držav Zahodnega Balkana
V luči napadov Izraela in Združenih držav Amerike na Iran ter iranskih protiudarov na države v regiji so bile reakcije držav Zahodnega Balkana različne po formulaciji in intenzivnosti, a v bistvu nobena država ni ostala resnično nevtralna niti ni podprla Irana in tamkajšnjega režima. Albanija[12], Severna Makedonija[13] in Kosovo[14] so izrecno podprle ZDA in Izrael. Reakcije iz Srbije, Črne gore in Bosne in Hercegovine (BiH) so večinoma poudarjale pomen miru, brez jasnega in enoznačnega opredeljevanja.
Na koncu so vse države Zahodnega Balkana podprle načrt Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2817 (2026), ki obsoja napade Islamske republike Iran na Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdsko Arabijo, Združene arabske emirate in Jordan ter zaprtje Hormuške ožine.[15] Vendar so regionalni mediji veliko pozornosti namenili BiH in dejstvu, da je bila sicer so-sponzor resolucije, predvsem zaradi notranjega razkola. Predsestvo BiH namreč ni doseglo notranjega soglasja glede podpore resoluciji. Željko Komšić, hrvaški član Predsedstva BiH, je menil, da je nepotrebno, da BiH podpira resolucijo, ki obsoja le eno stran, pri čemer se zanemarja dejstvo, da je Iran napadena država.[16]
Mediji so marca poročali, da je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko, Kaja Kallas, izjavila, da so se Albanija, BiH, Črna Gora, Severna Makedonija in Srbija uskladile z odločitvijo Sveta Evropske unije, da iransko Islamsko revolucionarno gardo uvrsti na seznam terorističnih organizacij EU.[17]
Države Zahodnega Balkana so na koncu zasedle stališča, s katerimi se ne bodo postavile nasproti ZDA in se oddaljile od skupnih stališč znotraj EU. ZDA so zlasti v BiH ter na Kosovu garancija stabilnosti in eden od nosilcev institucionalnega razvoja ter izgradnje države.
3. Marta Kos na obisku v Črni Gori
Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je bila na obisku v Črni gori med 26. in 27. marcem 2026. Črno goro je označila kot najbolj napredno državo kandidatko, vendar je poudarila, da vladavina prava še ni dosegla željene ravni in da mora to biti absolutna prednostna naloga Črne gore. Poudarjen je bil pomen sodelovanja med oblastjo, opozicijo in civilno družbo.[21]
V nasprotju z izpostavljeno potrebo po sodelovanju opozicijske stranke niso sprejele povabila predsednika vlade Milojka Spajića na skupni sestanek parlamentarnih strank, na katerem bi razpravljali o sprejemanju zakonov iz evropskega programa, ki je potekal pred obiskom Marte Kos. Opozicijske stranke so navajale različne razloge za odsotnost in postavljale pogoje za morebiten prihod, vendar je temeljno sporočilo, da vidijo takšen sestanek kot zgolj ustvarjanje navidezne harmonije med parlamentarnimi strankami v Črni gori ter vtisa normalnosti.[22]
Predstavniki opozicijske Demokratske partije socialistov (DPS) so se s komisarko sestali ločeno. [23] Čeprav je Marta Kos dajala izjave, ki so spodbujajoče in pohvalne za Črno goro, ni obljubljala rokov za zaključek pogajanj in pristop Črne gore.
Opozicija v Črni gori, katere ideološki in etnični profil je raznolik, ne zavzema odprto anti-evropskih stališč. Kljub temu meni, da vladajoča koalicija ustvarja navidezni napredek in, da optimizem, s katerim govorijo o napredku Črne gore, ne odraža dejanskega stanja v državi.
6. marca 2026 je Skupščina Črne gore sprejela dva zakona, katerih določbe niso v skladu s pravnim redom EU: Zakon o Agenciji za nacionalno varnost in Zakon o notranjih zadevah. Zakoni naj ne bi bili usklajeni s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in Direktivo o kazenskem pregonu (LED).[24] Zakon o agenciji za nacionalno varnost je bil izpodbijan, med drugim zato, ker omogoča dostop do baz podatkov vseh državnih organov, enot lokalne samouprave in pravnih oseb brez potrebe po sodnem nalogu. Za razliko od pravil EU ta zakon ne določa natančnega namena takšnega zbiranja podatkov, prav tako pa niso opredeljene občutljive kategorije podatkov, kot so na primer zdravstveni podatki.[25]
Zakon o notranjih zadevah na primer uvaja varnostno tveganje kot neposredno podlago za odpoved delovnega razmerja, brez izvedbe disciplinskega postopka. S tem se omejuje pravica do obrambe in obide domneva nedolžnosti.[26] Zaradi tega ju je predsednik Črne gore, Jakov Milatović, vrnil v ponovno odločanje, vendar ju je Skupščina 19. marca 2026 ponovno sprejela brez odprave sprememb spornih določb. Po pojasnilih Delegacije EU v Črni gori se lahko določbe zakonov uskladijo tudi naknadno, vendar vsekakor pred zaprtjem poglavij 23 (Pravosodje in temeljne pravice) in 24 (Pravica, svoboda in varnost), ki spadata v sklop 1 (temeljne vrednote) in predstavljata temelj vladavine prava. Opozicija je nasprotovala sprejetju zakonov in jih označila za represivne, kritična pa je bil tudi civilna družba.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] Vučić, A. (12.3.2026). Četvrtkom u 9. [Video]. YouTube. https://youtu.be/d5DBOFwRVIk?t=1224
[2]Reuters. (13.3.2026). NATO-partner Serbia admits buying Chinese missiles after photos leaked. https://www.reuters.com/business/aerospace-defense/nato-partner-serbia-admits-buying-chinese-missiles-after-photos-leaked-2026-03-13/
[3] RTL. (25.3.2026). RTL Danas. [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=2H7tWesMzJg
[4] BalkanInsight. (7.4.2026). Serbia Poised to Produce Drones with Israeli Arms Giant Involved in Gaza. https://balkaninsight.com/2026/04/07/serbia-poised-to-produce-drones-with-israeli-arms-giant-involved-in-gaza/bi/
[5]HRT. (1.4.2026). Održane sjednice Vijeća za nacionalnu sigurnost i Vijeća za obranu. https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/vijece-za-nacionalnu-sigurnost-sastaje-se-nakon-vise-od-cetiri-godine-12649037
[6] Ured Vijeća za nacionalnu sigurnost (1.4.2026). Održane sjednica vijeća za nacionalnu sigurnost i odbranu. https://www.uvns.hr/hr/aktualnosti-i-obavijesti/odrzane-sjednice-vijeca-za-nacionalnu-sigurnost-i-vijeca-za-obranu
[7] Friends of Western Balkans. (n.d.). Brdo-Brijuni Proces / Brdo-Brijuni Process. https://www.fowb.si/doseki-/-achievements/project-three-ef48g
[8]HRT. (30.3.2026). Milanović: Nema uvjeta za dolazak Vučića, otkazan Proces Brdo-Brijuni. https://vijesti.hrt.hr/hrvatska/milanovic-otkazan-proces-brdo-brijuni-vucicev-dolazak-neprikladan-12645977
[9]Ministarstvo spoljnih poslova Republike Srbije. Vize i saveti za putovanja. https://www.mfa.gov.rs/gradjani/putovanje-u-inostranstvo/vize-i-informacije-o-drzavama/hrvatska
[10]Ministry of Defence of the Republic of Albania, Ministry of Defence of the Repulic of Croatia and Ministry of Defence of the Republic of Kosova. (18.3.2025). Joint Declaration.
[11]Euronews. (11.3.2026). Serbia and Albania issue joint text on EU accession without veto. https://www.euronews.com/2026/03/11/serbia-and-albania-issue-joint-text-on-eu-accession-without-veto
[12] Tirana Times. (28.2.2026). Albania Backs U.S. Strikes on Iran. https://www.tiranatimes.com/albania-backs-u-s-strikes-on-iran/
[13]MNA. (28.2.2026). Mucunski: We stand with our American allies in confronting Middle East threats. https://mia.mk/en/story/mucunski-we-stand-with-our-american-allies-in-confronting-middle-east-threats?utm_source=chatgpt.com
[14] Kossev. (28.2.2026). The Kosovo MFA supported the US in the attack on Iran, and “with the Iranian people in the fight for freedom and democracy”. https://kossev.info/en/kosovski-mip-podrzao-sad-u-napadu-na-iran-a-uz-iranski-narod-u-borbi-za-slobodu-i-demokratiju/?utm_source=chatgpt.com
[15] United Nations Security Council. (11.3.2026). Draft resolution [on condemning attacks by the Islamic Republic of Iran against Bahrain, Kuwait, Oman, Qatar, Saudi Arabia, the United Arab Emirates and Jordan]. https://digitallibrary.un.org/record/4105561?ln=en&utm_source=chatgpt.com&v=pdf#files
[16]Euronews. (12.3.2026). Komšić: Bespotreban čin, Lagumdžiji sam više puta rekao da BiH ne treba kosponzorisati rezoluciju o osudi Irana. https://euronews.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/53027/komsic-bespotreban-cin-lagumdziji-sam-vise-puta-rekao-da-bih-ne-treba-kosponzorisati-rezoluciju-o-osudi-irana
[17] European Western Balkans. (17.3.2026). Western Balkan countries split between neutrality and the support to USA. https://europeanwesternbalkans.com/2026/03/17/western-balkan-countries-split-between-neutrality-and-the-support-to-usa/?utm_source=chatgpt.com
[18] Deutsche Welle. (9.12.2022). Iranski uticaj u BiH. https://www.dw.com/bs/iranski-uticaj-u-bih/a-64033394
[19] United Nations Security Council. (25.9.1991). Security Council resolution 713 (1991) [imposing a general and complete embargo on all deliveries of weapons and military equipment to Yugoslavia]. https://digitallibrary.un.org/record/126827?v=pdf
[20] Human Rights Watch. (n.d.). The Crisis in Kosovo. https://www.hrw.org/reports/2000/nato/Natbm200-01.htm
[21] Vijesti Online. (26.3.2026). VIJESTI U POLA 7 – SPAJIĆ I MARTA KOS EU | Vijesti online. [Video]. YouTube. https://www.youtube.com/watch?v=y2-H4_ZFviI
[22]Vijesti Online. (25.3.2026). Spajić: Predstavnike opozicije će sačekati kafa i kolač. https://www.vijesti.me/vijesti/politika/801772/spajic-predstavnike-opozicije-ce-sacekati-kafa-i-kolac
[23] CDM. (27.3.2026). Živković i Vuković Kuč sa Martom Kos: Saradnja sa opozicijom presudna za uspjeh evropske integracije. https://www.cdm.me/politika/zivkovic-i-vukovic-kuc-sa-martom-kos-saradnja-sa-opozicijom-presudna-za-uspjeh-evropske-integracije/
[24]Radio Slobodna Evropa. (19.3.2026). Skupština Crne Gore ponovo usvojila Zakone koje je predsednik države vratio. https://www.slobodnaevropa.org/a/skupstina-crna-gora-zakoni-anb-unutrasnji-poslovi/33710716.html (3.4.2026)
[25] Radio Slobodna Evropa. (11.3.2026). Usklađivanje ili raskorak? Brisel kritikuje Podgoricu zbog odredbi novog zakona o ličnim podacima. https://www.slobodnaevropa.org/a/licni-podaci-crna-gora-zakoni-kritike-eu/33701993.html
[26] President of Montenegro. (9.3.2000). Predsjednik države vratio Zakon o unutrašnjim poslovima: Za reformu policije, ali kroz ustavan i evropski usklađen zakon. https://predsjednik.me/en/press/article/predsjednik-drzave-vratio-zakon-o-unutrasnjim-poslovima-za-reformu-policije-ali-kroz-ustavan-i-evropski-uskladen-zakon