Iranski konflikt
Marca 2026 je na Bližnjem vzhodu največ pozornosti pritegnila zaostrena vojna med Izraelom in Združenimi državami Amerike na eni strani ter Iranom in Osjo odpora, pro-iransko mrežo paravojaških skupin, na drugi. Po mesecu zračnih napadov na iranske cilje je bilo ubitih več ključnih predstavnikov režima, uničeno pa je bilo tudi veliko število iranskih balističnih izstrelkov in brezpilotnih letalnikov, skupaj z vojaško in industrijsko infrastrukturo, ki je ključnega pomena za iranske oborožitvene programe. Iran in njegovi zavezniki so se na ameriško-izraelske napade odzvali z napadi z brezpilotnimi letalniki in raketami na vojaške in civilne cilje, predvsem v Izraelu in zalivskih državah. To poročilo se bo osredotočilo zlasti na ameriško-izraelsko kampanjo zračnih napadov na iranskem ozemlju ter na odziv Irana in Osi odpora na te napade.
1. Ameriško-Izraelska kampanja zračnih napadov
28. februarja 2026 je na podlagi ukazov predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, Centralno poveljstvo ZDA (CENTCOM) začelo ”Operacijo Epski bes” z namenom razbitja varnostnega aparata iranskega režima, pri čemer so bile po navedbah CENTCOM-a prednostno ciljane lokacije, ki predstavljajo neposredno grožnjo ZDA in zaveznikom.[1] V strateškem sodelovanju s CENTCOM-om so izraelske obrambne sile (IDF) sprožile ”Operacijo Rjoveči lev” z namenom preprečiti razvoj iranskega jedrskega orožja in uničiti ključna ofenzivna sredstva ter visoko vodstvo varnostnih sil iranskega režima, kot navaja IDF.[2] Začetek skupne ameriško-izraelske kampanje zračnih napadov je sledil več tednov trajajoči krepitvi vojaške prisotnosti na Bližnjem vzhodu, ki se je razvila v eno največjih regionalnih koncentracij ameriške vojaške moči.[3]
CENTCOM je za operacijo namenil precejšnje število ameriških zračnih, kopenskih in pomorskih sil, vključno z bombniki B-1 in B-52, nevidnimi bombniki B-2, lovci F-15, F-16 in F-18, nevidnimi lovci F-22 in F-35, bojnimi letali A-10, letali za elektronsko bojevanje EA-18G in EC-130H, izvidniškimi letali U-2 in RC-135, letali za zgodnje opozarjanje in nadzor E-2D, komunikacijskimi letali E-11A, tovornimi letali C-130J, tovornimi letali C-17 Globemaster, letali za oskrbo z gorivom KC-46 in KC-135, tankerji KC-130 Hercules, helikopterji AH-64 Apache, helikopterji MH-60 Sea Hawk, letali z nagibnimi rotorji V-22 Osprey, nadzornimi in napadalnimi brezpilotnimi letalniki MQ-9, enosmernimi napadalnimi brezpilotnimi letalniki LUCAS, več letalonosilkami in podmornicami na jedrski pogon, rušilci z vodenimi izstrelki, ladjami za oskrbo z gorivom in zalogami, amfibijsko desantno ladjo in transportno ladjo, visoko mobilnimi artilerijskimi raketnimi sistemi M-142, protiletalskimi raketnimi sistemi Patriot, protiraketnimi sistemi THAAD in različnimi sistemi za boj proti brezpilotnim letalnikom.[4]
Od samega začetka zračnih napadov so se pojavljale špekulacije, ali ZDA načrtujejo omejene kopenske operacije v Iranu, zlasti z namenom zavzetja ključnih naftnih objektov na otoku Karg, saj je Pentagon v regijo, poleg več kot 50.000 ameriških vojakov, ki so sodelovali pri zračnih napadih, napotil tudi 1.000 vojakov iz 82. padalske divizije in dve enoti ameriškega marinškega korpusa (USMC), ki obsegata 5.000 vojakov skupaj s tisočimi mornarjev.[5] Proti koncu meseca se je takšen razvoj dogodkov zdel vedno bolj verjeten, saj je predsednik Trump grozil Iranu, da bo uporabil kopenske enote za zavzetje otoka Karg. Ob tem so mnogi varnostni strokovnjaki opozarjali, da bi taka operacija ogrozila življenja številnih Američanov in najverjetneje še vedno ne bi uspela končati vojne, saj je lokacija otoka neugodna za amfibijske operacije.[6]
”Operacija Epski bes” je bila ena najdražjih v zadnjih letih. V prvih šestih dneh je operacija stala okoli 11,3 milijarde dolarjev, medtem ko so analize Centra za strateške in mednarodne študije pokazale, da so se stroški do dvanajstega dneva operacije povečali na 16,5 milijard dolarjev.[7] Eden od kazalnikov naraščajočih stroškov je število uporabljenih raket Tomahawk dolgega dosega proti Iranu. ZDA so v prvih štirih tednih operacije izstrelile več kot 850 raket Tomahawk, pri čemer vsaka izstreljena raketa stane 3,6 milijona dolarjev. Strokovnjaki opozarjajo, da kljub temu, da imajo ZDA zalogo okoli 3.000 raket, bi lahko nadaljnja poraba oslabila vojaško držo ZDA v zahodnem Pacifiku.[8]
Od začetka ”Operacije Epski bes” je bilo ubitih 13 pripadnikov ameriške vojske.[9] ZDA so izgubile tudi več letal, vključno s tremi lovci F-15, ki jih je 1. marca 2026 po pomoti sestrelila kuvajtska protiletalska obramba, ter letalom za oskrbo z gorivom KC-135, ki je 12. marca 2026 strmoglavilo v zračnem prostoru nad zahodnim Irakom. Vzrok še ni znan, ZDA pa so potrdile da letalo ni bi bilo sestreljeno. Medtem ko so vsi trije piloti F-15 preživeli, je vseh šest članov posadke na krovu KC-135 izgubilo življenje.[10]
1.1 Prednostne tarče zračnih napadov
V prvem mesecu operacije je bilo ubitih več visokih uradnikov iranske vlade in varnostnih služb, med njimi tudi iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej, ki je umrl med zračnim napadom 28. februarja 2026 in ga je po poročanju zamenjal njegov sin Modžtaba Hamenej. Med drugimi visokimi iranskimi uradniki, ki so bili ubiti med ”Operacijo Epski bes,” so še varnostni vodja Ali Laridžani, vrhovni poveljnik Islamske revolucionarne garde (IRGC) Mohamad Pakpour, poveljnik mornarice IRGC Alireza Tangsiri, svetovalec Ali Šamkanii, minister za obveščevalne službe Esmail Katib, minister za obrambo Aziz Nasirzadeh, poveljnik IRGC milice Basiž Gholamreza Soleimani, tiskovni predstavnik IRGC Ali Mohamad Naini, vodja vojaškega urada Mohamad Širazi in načelnik oboroženih sil Abdolrahim Musavi.[11]
Zračni napadi ZDA in Izraela so bili usmerjeni v iranske poveljniške in kontrolne centre, lokacije balističnih izstrelkov, integrirane sisteme zračne obrambe, bunkerje za proizvodnjo in skladiščenje orožja, lokacije protiladijskih izstrelkov, objekte za izstrelke zemlja-zrak, infrastrukturo za vojaško podporo, zmogljivosti vojaške komunikacije, obrate za proizvodnjo balističnih izstrelkov in brezpilotnih letalnikov, sedeže IRGC, objekte obveščevalne službe IRGC, ladje in podmornice iranske mornarice, ključne lokacije iranskega jedrskega programa ter infrastrukturo za proizvodnjo in predelavo nafte ter zemeljskega plina.[12]
31. marca 2026 je poveljnik CENTCOM-a, admiral ameriške mornarice, Brad Cooper, izjavil, da so ameriške sile po več kot štirih tednih ”Operacije Epski bes” uspele uničiti večino iranskih zmogljivosti na področju brezpilotnih letal, raket in mornarice.[13] Istega dne je je predsednik Združenega štaba oboroženih sil ZDA, letalski general Dan Caine, ponovno potrdil, da so glavni cilji ”Operacije Epski bes” ostale iranske pomorske sile in njihove zmogljivosti za polaganje min ter iranska obrambna industrijska baza – proizvodni obrati brezpilotnih letalnikov, raket in pomorske opreme, tovarne, skladišča, raziskovalni in razvojni laboratoriji za jedrsko orožje ter druga pomembna infrastruktura, ki Iranu omogoča obnovo svojih bojnih zmogljivosti, zlasti logistične in dobavne verige, ki omogočajo ta vojaška prizadevanja.[14]
CENTCOM je poročal, da so ameriške sile marca 2026 napadle več kot 12.300 ciljev v Iranu, izvedle več kot 13.000 bojnih letov ter poškodovale ali uničile več kot 155 iranskih mornariških plovil.[15] Proti koncu meseca so se zračni napadi ustalili na številki od 300 do 500 zadetih ciljev na dan.[16]
OSINT analitiki menijo, da je bil iranski arzenal raket le oslabljen in ne izčrpan, medtem ko je bila iranska sposobnost proizvodnje pogonskega goriva za rakete in novih raket začasno ustavljena. Izraelski viri trdijo, da je bilo uničenih več kot 70% izstrelitvenih sistemov za balistične rakete. Ameriška vojska je ocenila, da je uničila približno tretjino iranskih zalog balističnih raket, tretjino pa poškodovala ali onemogočila dostop do njih. Stanje iranskih zmogljivosti na področju brezpilotnih letalnikov je precej bolj nejasno, celo po večkratnih potrjenih uničenjih skladišč in proizvodnih obratov brezpilotnih letalnikov v ameriško-izraelskih zračnih napadih. Iranski jedrski program ni bil med primarnimi cilji ob začetku vojne, vendar so sestavne dele postopoma vključili v sezname ciljev. Napadeni so bili številni objekti, povezani z iranskimi jedrskimi prizadevanji, medtem ko je več kot 400 kilogramov urana za orožje (obogatenega na 60-odstotkov še vedno nekje v Iranu.[17]
2. Odziv Irana in osi odpora
V marcu 2026 je Iran ohranil enakomerno intenzivnost raketnih napadov ter napadov z brezpilotnimi letalniki na vojaške, infrastrukturne in civilne cilje v Izraelu ter zalivskih državah, kjer je precejšnje število iranskih balističnih izstrelkov uspelo prodreti skozi lokalno protiletalsko obrambo. Kljub temu so ameriški poveljniki navedli, da se je število iranskih izstrelitev brezpilotnih letalnikov in raket od začetka vojne zmanjšalo za približno 90%.[18] Tekom konflikta je Iran razširil svoje napade na pomembno energetsko infrastrukturo, predvsem naftna in plinska polja, predelovalne obrate in pristaniške terminale v Katarju, Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji.[19]
Pri svojih napadih je Iran uporabljal tudi kasetno strelivo, da bi povzročil čim večjo škodo. Pri napadih se je pokazalo tudi, da Iran razpolaga z balističnimi raketami z večjim dosegom, kot se je sprva domnevalo, kar je bilo vidno 21. marca 2026, ko sta bili proti britanski vojaški bazi na otoku Diego Garcia v Indijskem oceanu izstreljeni dve balistični raketi. Iran verjetno še vedno razpolaga z nekaj sto do nekaj tisoč raketami iz svojih predvojnih zalog.[20]
Enosmerne brezpilotne letalnike dolgega dosega, kot je Shahed-136, je Iran uporabil v obliki množičnih napadov na infrastrukturo zalivkih držav in trgovskih plovilih, ki so plula skozi Hormuško ožino. Nekateri viri so tudi poročali, da Rusija Iranu nudi svetovanje na področju vojskovanja z brezpilotnimi letalniki, jim dobavlja komponente in cele letalnike Geran-2. Le-ta je nadgradnja iranskega brezpilotnega letalnika Shahed-136, ki jih je Iran Rusiji dobavil v začetku rusko-ukrajinske vojne.[21]
Iran je prav tako učinkovito zaprl Hormuško ožino in s tem povzročil svetovni energetski šok, zaradi česar je bila Mednarodna agencija za energijo (IEA) prisiljena sprostiti 400 milijonov sodčkov nafte iz svojih strateških zalog.[22] Ponovno odprtje ožine je postalo ena najbolj pomembnih točk konflikta, saj Iranska blokada je prisilila ladje, da vplujejo v iranske vode, kjer jih pregleda IRGC in po poročanju so te dolžne plačati pristojbino za prehod. Pomorski promet skozi ožino se je od začetka vojne zmanjšal za 90%, medtem ko je bilo vsaj 18 trgovskih ladij zadetih v iranskih napadih.[23] 27. marca 2026 je Iran na zahtevo ZN dovolil prevoz humanitarne pomoči in kmetijskih proizvodov skozi ožino.[24]
Hezbolah je izkazal solidarnost s svojim sponzorjem s tem, da se je aktivno vključil v konflikt in izstrelil številne rakete na ozemlje Izraela. Napad je povzročil obnovitev izraelskih kopenskih operacij v Libanonu in posledične spopade med IDF in borci Hezbolaha.[25]
Jemenski hutijevci, ki jih podpira Iran, so se 28. marca 2026 pridružili vojni in izstrelili dve balistični raketi na domnevne vojaške cilje v južnem Izraelu. Njihova vpletenost bi lahko še dodatno otežila globalne pomorske poti, če bi ponovili napade na trgovske ladje v Rdečem morju, zlasti v ožini Bab el-Mandeb, skozi katero se pretaka 12% svetovne pomorske trgovine.[26]
3. Ocena operacije Epski bes za marec 2026
Skupna ameriško-izraelska kampanja zračnih napadov (”Operacija Epski bes” / ”Operacija Rjoveči lev”) je uspela povzročiti velike izgube v vrstah iranskega vodstva, pri zmogljivostih raket in brezpilotnih letalnikov, sistemih zračne obrambe, notranjih varnostnih silah ter mornariških silah. Kljub temu pa se zdi, da povzročena škoda ne bo privedla niti do nenadne iranske kapitulacije niti do padca režima. Iran še vedno razpolaga z znatno količino različnih vrst streliva in brezpilotnih letalnikov, ki jih lahko uporabi za poškodovanje ali uničenje kritične infrastrukture v zalivskih državah in Izraelu, medtem ko se njegova mreža paravojaških sil počasi vključuje v konflikt in širi območja spopadov. Vedno večja nestabilnost, ki spremlja vojno, bo imela negativen vpliv ne le na Bližnji vzhod, ampak tudi na globalni ravni, zlasti zaradi gospodarskih posledic zaprtja, in zelo počasnega ponovnega odpiranja Hormuške ožine.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] US Central Command, ”U.S. Forces Launch Operation Epic Fury,” sporočilo za javnost, (28.2.2026), https://www.centcom.mil/MEDIA/PRESS-RELEASES/Press-Release-View/Article/4418396/us-forces-launch-operation-epic-fury/
[2] ”Operation Roaring Lion: A Historic Stand for Regional Stability,” Friends of the Israel Defense Forces, (28.2.2026), https://www.fidf.org/operation-roaring-lion-idf-emergency-briefing/
[3] Center for Preventive Action, ”Iran’s War With Israel and the United States,” Global Conflict Tracker, (2.4.2026), https://www.cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/confrontation-between-united-states-and-iran
[4] US Central Command (@CENTCOM), ”Operation Epic Fury: April 1st Update,” X, (2.4.2026, 2:08). https://x.com/CENTCOM/status/2039495178713522632
[5] Jon Gambrell, Aamer Madhani, Samy Magdy in David Rising, ”Trump administration offers 15-point ceasefire plan to Iran,” AP News, (25.3.2026), https://apnews.com/article/iran-us-israel-trump-lebanon-march-24-2026-8bb5e79a98ea72fccc5c50b4931ad778; US Central Command Public Affairs, ”CENTCOM Commander Provides Update on Operation Epic Fury,” US Central Command Video, (31.3.2026), https://www.centcom.mil/OPERATIONS-AND-EXERCISES/EPIC-FURY/
[6] Ben Finley in Sam Metz, ”Seizing Kharg Island would risk US troops’ lives and may not end Iran war, experts say,” AP News, (31.3.2026), https://apnews.com/article/kharg-island-seize-ground-troops-oil-iran-4244166c19dd33689f8a59e96e1d7d5b
[7] Mark F. Cancian in Chris H. Park, ”Iran War Cost Estimate Update: $11.3 Billion at Day 6, $16.5 Billion at Day 12,” Center for Strategic and International Studies, (13.3.2026), https://www.csis.org/analysis/iran-war-cost-estimate-update-113-billion-day-6-165-billion-day-12
[8] Mark F. Cancian in Chris H. Park, ”The 850 Tomahawks Launched in Operation Epic Fury Is the Most Fired in a Single Campaign,” Center for Strategic and International Studies, (27.3.2026), https://www.csis.org/analysis/850-tomahawks-launched-operation-epic-fury-most-fired-single-campaign
[9] BBC Persian, Emily Atkinson, Raffi Berg, Robert Greenall, Olivia Ireland, Hafsa Khalil, Jaroslav Lukiv, Mallory Moench in Gabriela Pomeroy, ”Why did US and Israel attack Iran and how long could the war last?” BBC, (1.4.2026), https://www.bbc.com/news/articles/cx2dyz6p3weo
[10] US Central Command, ”Three U.S. F-15s Involved in Friendly Fire Incident in Kuwait; Pilots Safe,” sporočilo za javnost, (2.3.2026), https://www.centcom.mil/MEDIA/PRESS-RELEASES/Press-Release-View/Article/4418568/three-us-f-15s-involved-in-friendly-fire-incident-in-kuwait-pilots-safe/; US Central Command, ”All Crew Members of U.S. KC-135 Loss in Iraq Confirmed Deceased,” sporočilo za javnost, (13.3.2026), https://www.centcom.mil/MEDIA/PRESS-RELEASES/Press-Release-View/Article/4434083/all-crew-members-of-us-kc-135-loss-in-iraq-confirmed-deceased/
[11] ”’Regime change’? The Iranian leaders killed in Israeli-US war,” France 24, (30.3.2026), https://www.france24.com/en/live-news/20260330-regime-change-the-iranian-leaders-killed-in-israeli-us-war
[12] ”Operation Epic Fury Fact Sheet, March 23, 2026,” US Central Command, (23.3.2026), https://www.centcom.mil/Portals/6/Documents/Publications/260323-Operation Epic Fury Fact Sheet.pdf?ver=ezk_KiJvld1N84sCwrTJEg%3d%3d; BBC Persian, Emily Atkinson, Raffi Berg, Robert Greenall, Olivia Ireland, Hafsa Khalil, Jaroslav Lukiv, Mallory Moench in Gabriela Pomeroy, ”Why did US and Israel attack Iran and how long could the war last?” BBC.
[13] US Central Command Public Affairs, ”CENTCOM Commander Provides Update on Operation Epic Fury,” US Central Command Video.
[14] C. Todd Lopez, ”Hegseth Impressed With Centcom Troops, ‘Wartime Speed’ During Epic Fury,” US Department of War, (31.3.2026), https://www.war.gov/News/News-Stories/Article/Article/4448202/hegseth-impressed-with-centcom-troops-wartime-speed-during-epic-fury/
[15] US Central Command (@CENTCOM), ”Operation Epic Fury: April 1st Update,” X.
[16] Mark F. Cancian in Chris H. Park, ”Assessing the Air Campaign After Three Weeks: Iran War By the Numbers,” Center for Strategic and International Studies, (25.2.2026), https://www.csis.org/analysis/assessing-air-campaign-after-three-weeks-iran-war-numbers
[17] Iran Watch, ”Iran War: Weapon Programs One-Month Update,” Wisconsin Project on Nuclear Arms Control, (31.3.2026), https://www.iranwatch.org/our-publications/articles-reports/iran-war-weapon-programs-one-month-update
[18] Iran Watch, ”Iran War: Weapon Programs One-Month Update,” Wisconsin Project on Nuclear Arms Control.
[19] Jon Gambrell, Sam Metz in Julie Watson, ”Strikes hit world’s largest natural gas field in Iran, and Tehran retaliates with more attacks,” AP News, (19.3.2026), https://apnews.com/article/iran-iraq-us-israel-trump-march-18-2026-d7ca062ba1bf99d1f8dc00c8073cf10f
[20] Iran Watch, ”Iran War: Weapon Programs One-Month Update,” Wisconsin Project on Nuclear Arms Control; BBC Persian, Emily Atkinson, Raffi Berg, Robert Greenall, Olivia Ireland, Hafsa Khalil, Jaroslav Lukiv, Mallory Moench in Gabriela Pomeroy, ”Why did US and Israel attack Iran and how long could the war last?” BBC.
[21] Iran Watch, ”Iran War: Weapon Programs One-Month Update,” Wisconsin Project on Nuclear Arms Control.
[22] Center for Preventive Action, ”Iran’s War With Israel and the United States,” Global Conflict Tracker.
[23] Jon Gambrell in David McHugh, ”Iran starts to formalize its chokehold on the Strait of Hormuz with a ‘toll booth’ regime,” AP News, (27.3.2026), https://apnews.com/article/iran-hormuz-shipping-tolls-china-de5159966cde7de7b964b3c2c67eec07
[24] Jon Gambrell, Aamer Madhani in Samy Magdy, ”Iran-backed Houthis enter the monthlong war and could further threaten global shipping,” AP News, (29.3.2026), https://apnews.com/article/iran-us-israel-trump-lebanon-march-28-2026-0f919596403d2f851196451f4532717e
[25] BBC Persian, Emily Atkinson, Raffi Berg, Robert Greenall, Olivia Ireland, Hafsa Khalil, Jaroslav Lukiv, Mallory Moench in Gabriela Pomeroy, ”Why did US and Israel attack Iran and how long could the war last?” BBC.
[26] Jon Gambrell, Aamer Madhani in Samy Magdy, ”Iran-backed Houthis enter the monthlong war and could further threaten global shipping,” AP News.