Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je 23. aprila 2026 potekala okrogla miza z naslovom »Pravo in varnost v sodobnih krizah: ali pravni okvir še določa meje?«. Okroglo mizo je organizirala Mladinska sekcija Evro-atlantskega sveta Slovenije (YATA Slovenia) v sodelovanju z Društvom študentov obramboslovja Slovenije (DŠOS) in Mladinskim delegatom Republike Slovenije pri Organizacija združenih narodov. Razprava je ponudila poglobljen ter kritičen razmislek o vlogi mednarodnega prava v vse bolj nepredvidljivem in razdrobljenem mednarodnem okolju.
Na okrogli mizi so sodelovali veleposlanik dr. Erik Kopač, veleposlanik dr. Božo Cerar in doc. dr. Maša Kovič Dine, razpravo pa je moderiral Tjaž Črnčec, mladinski delegat Republike Slovenije pri OZN in član Evro-atlantskega sveta Slovenije. Uvodni nagovor je podal Brin Najžer, PhD, podpredsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Razprava je izhajala iz temeljnega vprašanja, v kolikšni meri mednarodno pravo danes še učinkovito omejuje ravnanje držav, zlasti v kontekstu zaostrenih geopolitičnih razmer in vse izrazitejše politike moči. Govorci so opozorili, da se mednarodni pravni red sooča z vse večjo fragmentacijo ter postopnim odmikanjem od multilateralizma in dialoga. Posledično se pravila mednarodnega prava vse pogosteje uporabljajo selektivno, diplomacija pa izgublja svojo tradicionalno vlogo osrednjega mehanizma za mirno reševanje sporov. Ob tem je bilo posebej poudarjeno, da prav tiste velike sile, ki so po drugi svetovni vojni ta red vzpostavile, danes s svojim ravnanjem pogosto prispevajo k njegovi eroziji.
Pomemben del razprave je bil namenjen vprašanjem prava v kibernetskem prostoru in širše v t. i. »sivi coni«. Čeprav mednarodno pravo nedvomno velja tudi v digitalnem okolju, njegova uporaba odpira številne interpretativne dileme. Med ključnimi izzivi so bili izpostavljeni določanje praga, kdaj kibernetski napad doseže raven uporabe sile, ter problem atribucije, ki otežuje jasno določitev odgovornosti in ustrezen odziv držav. Govorci so poudarili tudi pomen načela dolžne skrbnosti, po katerem so države dolžne preprečevati zlorabo lastne infrastrukture za izvajanje škodljivih kibernetskih dejavnosti. V tem kontekstu je bil omenjen tudi Talinski priročnik kot pomemben, vendar pravno nezavezujoč referenčni okvir za razumevanje kibernetskih operacij.
V varnostno-strateškem delu razprave je bilo izpostavljeno, da majhne države, kot je Slovenija, svoje varnosti ne morejo graditi zgolj na normativnih predpostavkah mednarodnega prava. To brez podpore realne moči pogosto ne zadošča za učinkovito zaščito nacionalnih interesov. Ključnega pomena zato ostajajo trdna zavezništva, zlasti v okviru NATO in Evropske unije, ter uravnotežen pristop, ki združuje spoštovanje pravnih norm in realistično razumevanje mednarodnih odnosov.
Posebna pozornost je bila namenjena tudi delovanju Varnostni svet Združenih narodov. Razpravljavci so opozorili, da je njegova učinkovitost zaradi pogoste uporabe pravice veta resno omejena, kar vodi v paralizo odločanja. V takšnih razmerah Organizacija združenih narodov pogosto ne deluje kot aktiven reševalec kriz, temveč ostaja v vlogi opazovalke, medtem ko se mednarodni sistem vse bolj fragmentira v regionalne in interesne bloke z različnimi interpretacijami prava.
Razprava se je zaključila z ugotovitvijo, da mednarodno pravo kljub vsem izzivom ostaja nepogrešljiv okvir za urejanje odnosov med državami, vendar se sooča z resno krizo legitimnosti in učinkovitosti. Če želi ohraniti svojo relevantnost, se bo moralo prilagoditi novi realnosti mednarodnih odnosov, zaznamovanih s tekmovanjem velikih sil. Za majhne države ostaja ključno orodje za zaščito suverenosti, vendar le v kombinaciji s premišljeno zunanjo politiko, trdnimi zavezništvi in aktivnim, odgovornim delovanjem v mednarodnem okolju.
