Iranski konflikt
Skozi april 2026 se je konflikt med Izraelom in ZDA na eni strani ter Iranom in njegovimi zavezniki na drugi strani vsaj na območju Irana zožil na napetosti v Hormuški ožini, kjer obe državi s pomorskima blokadama blokirata prehod trgovskih ladij nasprotujočih si strani. Po večkratnih grožnjah predsednika Trumpa je v veljavo stopila prekinitev ognja med Iranom in ZDA, ki ji je sledilo več krogov neuspešnih pogajanj o možnem končanju konflikta. Sočasno z neuspešnimi diplomatskimi rešitvami konflikta Iran išče podporo pri svojih zaveznikih v Rusiji in Belorusiji, medtem ko ZDA iščejo načine za sankcioniranje tistih zaveznikov, ki so zavrnili sodelovanje pri vojaškem posredovanju proti Iranu. To poročilo se bo osredotočilo na iransko in ameriško blokado Hormuške ožine ter prizadevanja za končanje konflikta.
1. Dvojna blokada Hormuške ožine
Tako Iran kot ZDA s pomorskima blokadama blokirala Hormuško ožino ter s tem onemogočila prehod trgovskim ladjam nasprotujočih si strani. Centralno poveljstvo ZDA (CENTCOM) je 11. aprila sporočilo, da bodo ameriške sile pričele z operacijo iskanja in odstranjevanja pomorskih min, ki jih je z namenom blokade pomorske poti postavila iranska Islamska revolucionarna garda (IRGC). V operaciji naj bi sodelovala dva rušilca z vodenimi izstrelki ameriške mornarice, USS Frank E. Peterson in USS Michael Murphy ter dodatne mornariške sile s podvodnimi plovili brez posadke.[1] Emma Salisbury, raziskovalka v okviru programa za nacionalno varnost na Inštitutu za raziskave zunanje politike opozarja, da bi lahko operacija iskanja in odstranjevanja pomorskih min ter drugih podvodnih eksplozivov trajala več mesecev kljub temu, da sploh ni nujno, da so omenjena eksplozivna sredstva sploh nameščena po območju Hormuške ožine, saj ima že samo njihovo omenjanje s strani iranskih oblasti močne psihološke učinke na mornariško osebje civilnih in vojaških plovil.[2]
S 13. aprilom je CENTCOM po ukazu predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, s svojimi silami vzpostavil pomorsko blokado Hormuške ožine za vsa plovila, ki prihajajo ali zapuščajo iranska pristanišča, ne glede na to, pod katero zastavo plujejo. Vsa ostala plovila, ki so namenjena v ali zapuščajo ostala pristanišča, bo ameriška mornarica spustila skozi blokado brez zadržkov.[3] Ta ameriška poteza je bila odgovor na zaprtje Hormuške ožine s strani iranskih oblasti, ki vodijo njeno blokado že od 2. marca. Potrebno je izpostaviti, da je stališče Irana do Hormuške ožine dokaj nejasno, saj je iranski zunanji minister, Abas Aragči, 17. aprila sporočil, da je ožina odprta za ves tovorni promet, le dan kasneje pa je IRGC njegove navedbe zavrnila in sporočila, da je ožina do nadaljnjega ponovno zaprta.[4]
Ameriška blokada se je izkazala za relativno učinkovito, saj je 19. aprila ameriški rušilec z vodenimi izstrelki USS Spruance v severnem Arabskem morju prestregel tovorno ladjo M/V Touska, ki je plula pod iransko zastavo in je bila namenjena v iransko pristanišče Bandar Abbas. Potem ko se posadka iranske tovorne ladje ni odzvala na ameriške pozive k spremembi smeri, je USS Spruance s topom uničila njeno strojnico in jo onesposobila. Temu sta sledila vkrcanje pripadnikov 31. ekspedicijske enote marincev (31st MEU) in zaseg omenjene tovorne ladje.[5] Po navedbah nekaterih pomorskih varnostnih strokovnjakov naj bi M/V Touska prevažala dele za dvojno rabo iz Azije, med katere CENTCOM uvršča kovine, cevi, elektronske komponente ter ostale izdelke, ki so lahko hkrati uporabljene v industrijskih procesih in v vojaški proizvodnji.[6]
Mornarica Islamske revolucionarne garde (IRGC-N) je 22. aprila prvič od začetka konflikta prestregla in zasegla dve tovorni ladji v Hormuški ožini. Na obe zaseženi plovili in še tretjo ladjo naj bi tudi streljala. IRGC-N je ob teh dogodkih sporočila, da bo podobno storila z vsemi plovili, ki kršijo mir in varnost v strateško pomembni ožini.[7]
Ti dogodki kažejo na to, da ima Iran še zmeraj dovolj zmogljivosti, da vpliva na varnostno stanje v Hormuški ožini ne glede na to, da je bila večina iranskih plovil uničenih med ameriškimi in izraelskimi zračnimi in pomorskimi napadi. Uničene so bile namreč predvsem iranske konvencionalne mornariške zmogljivosti, ki so pripadale navadnim iranskim oboroženim silam, imenovanim Arteš, medtem ko je velika večina asimetričnih mornariških zmogljivosti pod poveljstvom IRGC-N ostala nepoškodovanih. Struktura IRGC-N je oblikovana tako, da daje prednost hitrosti, mobilnosti in številčnosti v sklopu tako imenovane ”flote komarjev,” uporabe manjših oboroženih plovil v koordinaciji s pomožnimi zmogljivostmi kot so ribiške ladje in drugimi civilnimi plovili, pomorskimi sistemi brez posadke, podvodnimi minami in protiladijskimi ter balističnimi raketami. Namen IRGC-N ni vzpostavitev premoči nad naprednejšo nasprotnikovo mornarico, ampak izčrpavanje nasprotnikovih mornariških zmogljivosti in dolgotrajno onemogočanje njihovega neprekinjenega delovanja v Hormuški ožini.[8]
Do 25. aprila naj bi ameriška mornarica preprečila prehod Hormuške ožine 37 z Iranom povezanim plovilom, med drugim šestim tankerjem, ki so skupno prevažali 10,5 milijonov sodčkov nafte. Kljub temu se je nekaterim plovilom uspelo prebiti skozi blokado, a nekateri analitiki navajajo, da jih bo ameriška mornarica najverjetneje prestregla še pred njihovim končnim ciljem.[9]
2. Prekinitev ognja in diplomatska prizadevanja
Napetosti v Hormuški ožini in dvojno blokado le-te spremljajo skromni diplomatski napori za končanje konflikta. Po večkratnih grožnjah predsednika Trumpa, je 8. aprila v veljavo stopila prekinitev ognja med Iranom in ZDA. Kmalu za tem so sledila prva pogajanja o možnem končanju konflikta med 11. in 12. aprilom, ki jih je v svojem glavnem mestu Islamabad organiziral Pakistan. Pogajanja, katerih se je na ameriški strani udeležil podpredsednik ZDA, J. D. Vance, niso bila uspešna, a je predsednik Trump kljub temu izjavil, da bo podaljšal veljavnost prekinitve ognja za nedoločen čas.[10] Ne glede na podaljšanje prekinitve ognja, ki naj bi veljala do konca poskusov diplomatskih pogovorov, je predsednik Trump potrdil, da bodo ZDA nadaljevale s pomorsko blokado Hormuške ožine, ki jo je Iran označil za vojno dejanje.[11]
Pakistanski predsednik vlade, Šehbaz Šarif, je kljub neuspešnemu prvemu krogu mirovnih pogovorov ostal optimističen in si je prizadeval za njihovo nadaljevanje ne glede na to, da je Bela hiša ustavila priprave na ponovno potovanje podpredsednika Vancea v Islamabad na drugi krog pogajanj. Prizadevanje za končanje konflikta in podaljšanje prekinitve ognja so pozdravili tudi predstavniki Združenih narodov.[12]
Kljub omenjenemu prizadevanju različnih akterjev do drugega kroga pogajanj, ki bi moral potekati med 25. in 26. aprilom, ni prišlo, saj je predsednik Trump ustavil potovanje ameriških predstavnikov v Islamabad. Obe strani še zmeraj vztrajata pri preveč različnih zahtevah za končanje konflikta. Iran namreč zahteva, da ZDA prekinejo svojo blokado Hormuške ožine in končajo vojno v zameno za ponovno odprtje ožine s strani iranskih oblasti, medtem ko ZDA od Irana zahtevajo popolno končanje iranskega jedrskega programa, vseobsežne omejitve raketnega programa ter končanje podpore njegovim zaveznikom na Bližnjem vzhodu. Iran je sicer predlagal, da se odločanje o jedrskem programu prestavi nekje v prihodnost, a je ameriški zunanji minister, Marco Rubio dodal, da ZDA ne bodo sprejele nikakršnega dogovora, ki ne vsebuje določil o njegovi popolni zaustavitvi.[13]
Vzporedno z neuspešnimi diplomatskimi rešitvami obe strani skušata tako ali drugače vplivati na držo svojih zaveznikov glede trenutnega stanja konflikta. V javnost je namreč prišla elektronska pošta ameriških uradnikov, v kateri so bili navedeni možni načini za sankcioniranje tistih članic zveze Nato, ki so glede iranskega konflikta oblikovale drugačno stališče kot ZDA. Med drugim naj bi bilo na mizi zamrznitev španskega članstva v zvezi NATO, ponovni premislek o britanski suverenosti nad Falklandskimi otoki in popolni izstop iz Nata.[14]
Medtem je Iranski zunanji minister, Abas Aragči, 27. aprila obiskal Rusko federacijo, kjer se je v Sankt Peterburgu srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom. Slednji je poudaril, da bo Rusija storila vse za mir na Bližnjem vzhodu in pohvalil iransko ljudstvo za obrambo svoje suverenosti.[15] Sočasno se je namestnik iranskega obrambnega ministra, Reza Talaei-Nik v Kirgiziji srečal z ruskim obrambnim ministrom, Andrejem Belousovim, kasneje pa je odpotoval še v Belorusijo, kjer je imel pogovore z beloruskim obrambnim ministrom, Viktorjem Kreninom. Obe srečanji obrambnih predstavnikov sta bili namenjeni pogovorom o situaciji na Bližnjem vzhodu in iranskem konfliktu.[16]
3. Ocena iranskega konflikta za april 2026
V aprilu 2026 je stanje iranskega konflikta precej nedorečeno in stremi v dve popolnoma različni smeri. Po eni strani se tako Iran kot ZDA prizadevata za končanje konflikta, vendar vsaka s svojimi maksimalističnimi pogoji, ki so nasprotujoči si strani nesprejemljivi. Obe strani iščeta širšo podporo med zavezniki in ostalimi zunanjimi akterji, ki bi jim lahko predstavljali dodatno prednost pri trenutno neuspešnih diplomatskih pogajanjih. Hkrati obe strani dojemata popolni nadzor nad Hormuško ožino kot ključni element pri uspešnih pogajanjih, kar je opazno iz naporov obeh držav, da s svojima pomorskima blokadama skušata preprečiti prehod nasprotnikovim civilnim tovornim in vojaškim ladjam skozi strateško pomembno ožino. Tako Iran kot ZDA sta v aprilu zasegla več ladij in preprečila prost prehod mnogim drugim plovilom. Iran je s svojimi pomorskimi operacijami razkril, da kljub mnogim navedbam ameriških uradnikov njegove mornariške zmogljivosti niso bile popolnoma uničene. Vzporedno z dogajanjem na diplomatskem področju pa se obe strani pripravljata na nadaljevanje spopadov v Hormuški ožini in širše, če bodo pogovori popolnoma zastali oziroma če nobena od strani ne bo pripravljena popustiti drugi, česar bi se mnogi regionalni in svetovni akterji radi izognili.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] US Central Command, ”U.S. Forces Start Mine Clearance Mission in Strait of Hormuz,” sporočilo za javnost, (11.4.2026), https://www.centcom.mil/MEDIA/PRESS-RELEASES/Press-Release-View/Article/4457220/us-forces-start-mine-clearance-mission-in-strait-of-hormuz/
[2] Ben Finley, David McHugh in Konstantin Toropin, ”US says it’s hunting for explosive mines in latest push to open the Strait of Hormuz,” AP News, (25.4.2026), https://apnews.com/article/iran-war-strait-hormuz-minesweeping-navy-underwater-edef3201f6e227c4b5e5edf1a28f6f77
[3] US Central Command, ”U.S. to Blockade Ships Entering or Exiting Iranian Ports,” sporočilo za javnost, (12.4.2026), https://www.centcom.mil/MEDIA/PRESS-RELEASES/Press-Release-View/Article/4457255/us-to-blockade-ships-entering-or-exiting-iranian-ports/
[4] Matthew P. Funaiole, Aidan Powers-Riggs, Harrison Prétat in Jasper Verschuur, ”The Strait of Hormuz in 8 Charts,” Center for Strategic and International Studies, (22.4.2026), https://www.csis.org/analysis/strait-hormuz-8-charts
[5] US Central Command, ”U.S. Forces Disable Vessel Attempting to Enter Iranian Port, Violate Blockade,” sporočilo za javnost, (19.4.2026), https://www.centcom.mil/MEDIA/PRESS-RELEASES/Press-Release-View/Article/4464037/us-forces-disable-vessel-attempting-to-enter-iranian-port-violate-blockade/
[6] Jonathan Saul, ”Seized Iranian ship likely carrying equipment deemed dual-use by US, sources say,” Reuters, (20.4.2026), https://www.reuters.com/world/middle-east/seized-iranian-ship-likely-carrying-equipment-deemed-dual-use-by-us-sources-2026-04-20/
[7] Renee Maltezou, Jonathan Saul in Yannis Souliotis ”Iran seizes two container ships attempting to leave Gulf,” Reuters, (22.4.2026), https://www.reuters.com/world/europe/three-vessels-hit-by-gunfire-strait-hormuz-crews-safe-2026-04-22/
[8] Can Kasapoğlu ”The Strait of Hormuz Under Pressure: Asymmetric Naval War and Signs of Elite Fragmentation in Iran,” Hudson Institute, (24.4.2026), https://www.hudson.org/national-security-defense/strait-hormuz-under-pressure-asymmetric-naval-war-signs-elite-can-kasapoglu
[9] Jonathan Saul, ”Iran oil tankers turned back by US blockade, Hormuz traffic sparse,” Reuters, (27.4.2026), https://www.reuters.com/world/middle-east/shipping-traffic-through-hormuz-remains-muted-with-no-us-iran-deal-sight-data-2026-04-27/
[10] Jon Gambrell, ”Despite a new proposal from Iran, ceasefire negotiations with US are in flux,” AP News, (28.4.2026), https://apnews.com/article/iran-us-israel-war-what-to-know-beb5625f8537ceaf22c061cf073210aa
[11] Christina Anagnostopoulos, Vanessa Balintec, Anusha Devang Shah, Howard Goller, Kay Johnson, Shubham Kalia, Zoe Law, Farah Master, Kylie McLellan, Neha Mustafi, Estelle Shirbon, Farouq Suleiman, Gnaneshwar Rajan in Alexander Villegas, ”Trump extends US ceasefire after Pakistan request but will continue blockade of Iranian ports – as it happened,” Reuters, (22.4.2026), https://www.reuters.com/world/iran-war-live-us-pushes-new-peace-talks-ceasefire-deadline-looms-2026-04-21/
[12] Munir Ahmed, Jon Gambrell in Matthew Lee, ”Trump says the US will extend its ceasefire with Iran at Pakistan’s request,” AP News, (22.4.2026), https://apnews.com/article/us-iran-war-pakistan-april-21-2026-177a2d0701ef172c3e51686bc1f18f30
[13] Jon Gambrell, ”Despite a new proposal from Iran, ceasefire negotiations with US are in flux,” AP News.
[14] Phil Stewart, ”Exclusive: Pentagon email floats suspending Spain from NATO, other steps over Iran rift, source says,” Reuters, (24.4.2026), https://www.reuters.com/world/pentagon-email-floats-suspending-spain-nato-other-steps-over-iran-rift-source-2026-04-24/
[15] Elena Becatoros, Jon Gambrell in Samy Magdy, ”Iran offers to reopen Strait of Hormuz if US lifts its blockade and the war ends, officials say,” AP News, (28.4.2026), https://apnews.com/article/us-iran-war-hormuz-april-27-2026-374d81d1aac6d8f19c21e1d1e10ab103
[16] ”Iranian defence official holds talks with Russian, Belarusian ministers,” Reuters, (28.4.2026), https://www.reuters.com/world/europe/iranian-defence-official-holds-talks-with-russian-belarusian-ministers-2026-04-27/