Zahodni Balkan
V Bosni in Hercegovini je bil sprejet Zakon o Južni povezavi, novem plinovodu, ki bo to državo povezal s terminalom utekočinjenega zemeljskega plina na Krku in tako zmanjšal odvisnost od plinovoda Turški tok in ruskega plina. V Srbiji potekajo pogovori o izgradnji alternativnega naftovoda, ki bi se povezal na ruski naftovod Družba, vendar je za energetsko varnost trenutno najpomembnejši dogovor o prodaji ruskih deležev v Naftni industriji Srbije, saj bi se s tem odpravile ameriške sankcije za to podjetje. Na Kosovu je bila razpuščena skupščina in razpisane predčasne parlamentarne volitve za 7. junij 2026. Razlog za to je nezmožnost parlamentarnih strank, da izvolijo predsednika države. Črna gora je po spodbudnih ocenah, da je da je najbolj napredna kandidatka Zahodnega Balkana za članstvo v EU, dobila tudi konkreten signal, da so namere Evropske unije o njenem sprejemu resne, čeprav še vedno časovno negotove in v veliki meri odvisne od same Črne gore. Odobreno je bilo oblikovanje ad hoc skupine za pripravo pristopne pogodbe.
1. Oskrba s plinom in nafto: nova energetska infrastruktura in spremljajoče negotovosti
Bosna in Hercegovina si pospešeno prizadeva dokončati pravne postopke, ki bi omogočili izgradnjo plinovoda Južna povezava, s katerim skuša razširiti možnosti dobave plina v državo. Po edinem obstoječem plinovodu, Turški tok, v Bosno in Hercegovino trenutno prihaja samo ruski plin, preko Bolgarije in Srbije.[1] Postopek izgradnje Južne povezave pospešuje uredba Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije PE-CONS 63/25, po kateri naj bi bil uvoz ruskega plina v Evropsko unijo (EU) popolnoma ustavljen pred začetkom leta 2028.[2] Ker omenjeni Turški tok poteka skozi Bolgarijo, učinek te uredbe vpliva tudi na Bosno in Hercegovino. Po Južni povezavi bo plin v Bosno in Hercegovino prihajal s Krka na Hrvaškem, kjer se nahaja terminal za utekočinjeni plin. Plin, ki tja prihaja, izvira iz Združenih držav Amerike, Azerbajdžana, Nigerije, Katarja itd.[3] Sodelovanje med Bosno in Hercegovino in Hrvaško je bilo uradno potrjeno s podpisom sporazuma 28. aprila 2026.[4]
Kljub pozitivnim znakom, uspešna in hitra izvedba projekta vedno ni zagotovljena. V Bosni in Hercegovini velja začasni Zakon o prepovedi razpolaganja z državno lastnino, ki ga je leta 2005 uvedel visoki predstavnik.[5] Parlamentarna skupščina BiH mora sprejeti zakon, ki bo trajno uredil vprašanje državne lastnine. V entiteti Republika Srbska pa menijo, da premoženje, kot so gospodarska in gozdna zemljišča, reke, gozdovi in drugo, pripada entitetam. V Federaciji BiH med večino strank obstaja soglasje, da je država Bosna in Hercegovina lahko edini lastnik tega premoženja, čemur sledi tudi omenjeni zakon. Ker pa to vprašanje ni trajno rešeno, lahko koncesija, potrebna za izgradnjo plinovoda Južna povezava, zapade v pravno past, ujeta med določili ki razpolaganje z državno lastnino pripisujejo državi ali posameznim entitetam.
Ironično je, da je projekt, s katerim se Bosna in Hercegovina usklajuje z regulativo EU, že deležen kritik prav s te strani. Luigi Soreca, vodja Delegacije EU v BiH, je 13. aprila 2026 oblastem v tej državi poslal pismo, s katerim jih je spomnil na obveznosti iz Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju (SSP). Ena od obveznosti je, da se osnutki zakonov temeljito uskladijo med relevantnimi institucijami znotraj države, posredovati pa jih morajo tudi službam Evropske komisije. Namen tega je, da se že v zgodnji fazi ugotovi, ali je načrtovani zakon skladen s pravnim redom EU.[6] [7]Vsebina pisma, objavljena v medijih, večinoma poudarja splošno potrebo po spoštovanju SSP. Vendar pa je verjetno resnično sporno to, da je bila z lex specialis ameriška družba AAFS določena kot nosilec tega projekta brez izvedenega razpisa. Sodeč po opozorilu v Sorecinem pismu, Bosna in Hercegovina ni opravila posvetovanja s službami Evropske komisije. EU sicer projektu kot takemu ne nasprotuje. Da bi bil plinovod na ozemlju Bosne in Hercegovine povezan s terminalom na Krku, bo Hrvaška zgradila svoj del na svojem ozemlju, od Splita do Zagvozda. Ta gradnja se bo začela šele po tem, ko bo Hrvaška izvedla tržno analizo. Poleg tega obstoječi sporazum med državama zahteva podpis dodatnih sporazumov, kot so sporazum o minimalnem zakupu transportnih zmogljivosti in pravni odgovornosti pogodbenih strani.[8]
V Srbiji poročajo o projektu izgradnje drugega naftovoda, ki bi se na Madžarskem priključil na ruski naftovod Družba. S tem bi Srbija dobila alternativo naftovodu JANAF, po katerem se trenutno dobavlja nafta.[9] Po poročanju medijev sta ta projekt odobrila nekdanji madžarski premier Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. A zaradi poraza Viktorja Orbána na parlamentarnih volitvah aprila 2026 njegovo nadaljevanje ni zagotovljeno.[10] Za Srbijo bi ta naftovod pomenil diverzifikacijo, vendar v nasprotju s politiko EU. Primer, v katerem se nahaja Naftna industrija Srbije (NIS), postavlja pod vprašaj smisel takšne ideje. Še vedno potekajo pogajanja o nakupu ruskih delnic v NIS-u s strani madžarskega MOL-a da bi Urad za nadzor nad tujimi sredstvi (OFAC) ameriškega finančnega ministrstva ukinil sankcije proti srbski naftni družbi. Razlog za sankcije je prav večinsko rusko lastništvo v NIS-u. Kljub temu OFAC NIS-u periodično podaljšuje licenco za delovanje. Nazadnje je bila licenca podaljšana 17. aprila 2026 in velja do 16. junija 2026. S tem je omogočeno nemoteno oskrbovanje in predelava nafte v rafineriji v Pančevu do končne prodaje ruskih delnic.[11] Dogovor Srbije in Madžarske o priključitvi na naftovod Družba je odvisen od usmeritve nove madžarske vlade. Delovanje NIS-a pa je odvisno od licence, ki jo OFAC podaljšuje za razmeroma kratka obdobja.
2. Izredne parlamentarne volitve na Kosovu
Na Kosovu so ponovno predvidene volitve, sklic skupščine, oblikovanje vlade in nato izbor predsednika. V normalnih okoliščinah ti procesi ne potekajo v istem časovnem obdobju. Vendar so na Kosovu razpisane izredne parlamentarne volitve zaradi nezmožnosti parlamentarnih strank, da izberejo predsednika države. Volitve bodo potekale 7. junija 2026.[12]
V skladu z Zakonom o predsedniku Republike Kosovo predsednika države voli Skupščina. Pogoj za kandidaturo je podpis 30 poslancev v Skupščini, za izvolitev pa mora kandidata podpreti 80 od 120 poslancev.[13][14] Gibanje Samoopredelitev, vladajoča stranka z največjim številom poslancev v Skupščini (57), ni uspelo pridobiti potrebne podpore za svoje kandidate. Imeli so skupno štiri imena. Dosedanja predsednica Vjosa Osmani ni bila med njimi, čeprav je bila leta 2021 izvoljena za predsednico Kosova kot kandidatka, ki jo je predlagala ta stranka.[15]
Opozicijske stranke niso imele kandidatov za predsednika. V tretjem krogu glasovanja, v katerem je za izvolitev predsednika potrebnih 61 glasov, pa tudi 80 prisotnih poslancev, se opozicijske stranke glasovanja niso udeležile, zato kvoruma ni bilo.
V skladu z Ustavo Republike Kosovo Kosovo mora Skupščina izbrati novega predsednika najpozneje 30 dni pred iztekom mandata trenutnega predsednika. Vjosa Osmani je mandat potekel 4. aprila 2026. 30 dni pred tem datumom novega predsednika ni bilo, stanje pa je ostalo enako tudi do 28. aprila 2026. 28. april je bil datum, do katerega bi moral biti predsednik izvoljen v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča, ki je podaljšalo rok za dodatnih 34 dni. Ustavno sodišče je rok podaljšalo po tem, ko je Vjosa Osmani 5. marca prvotno razpustila parlament. Vendar je Albin Kurti njen odlok poslal Ustavnemu sodišču v presojo ustavnosti.[16]
Zadnje parlamentarne volitve, na katerih je bila izvoljena zdaj že razpuščena skupščina, so potekale 28. decembra 2025. Tudi te volitve so bile izredne, saj po parlamentarnih volitvah februarja 2025 parlamentarne stranke niso uspele oblikovati vlade. Po decembrskih volitvah je Gibanje Samoopredelitev, Albina Kurtija, osvojilo 57 poslanskih mest, kar je bilo dovolj, da je skupaj s podporo poslancev, ki zastopajo etnične manjšine, oblikoval vlado, za katero je glasovalo 66 poslancev.[17] To pa ne zadostuje za izvolitev predsednika države, ki zahteva dvotretjinsko večino. To ni bilo dosegljivo zaradi nasprotovanja opozicijskih strank, med katerimi imajo največ poslancev Demokratska stranka Kosova – PDK (22) in Demokratična liga Kosova – LDK (15). Tudi opozicijske Srbska lista (9) in Zavezništvo za prihodnost Kosova – AAK (6) niso podprle kandidatov Gibanja Samoopredelitev.
Poslanci PDK, LDK in AAK menijo, da predsednik države ne bi smel biti kandidat iste politične stranke, iz katere prihaja premier, ker to koncentrira oblast v eni stranki. Po drugi strani pa med Gibanjem Samoopredelitev in Srbsko listo, ki ima sicer le 9 poslancev, a lahko v teoriji predstavlja jeziček na tehtnici, obstajajo dolgotrajna in težko rešljiva nesoglasja glede izvajanja Bruseljskega sporazuma in oblikovanja Skupnosti srbskih občin, kar praktično onemogoča sodelovanje in soglasje pri drugih vprašanjih, vključno s podporo pri izvolitvi predsednika. Kljub temu je tu pomembno poudariti, da ključ trenutne institucionalne blokade ni v premagovanju nesoglasij med strankami, ki de zastopajo albansko ali srbsko prebivalstvo. Nestabilnost je predvsem posledica nesoglasij med različnimi strankami, ki predstavljajo albansko prebivalstvo.
Po decembrskih predčasnih volitvah je Gibanje Samoopredelitev povečalo število osvojenih sedežev v parlamentu v primerjavi s številom, ki ga je osvojilo na rednih volitvah februarja 2025. Predčasne junijske volitve lahko tej politični stranki prinesejo še večjo prednost. Vendar pa, glede na trenutno sestavo parlamenta, obstaja velika verjetnost, da se država ponovno znajde v podobni situaciji, ko pride na vrsto izvolitev predsednika države.
Ena od konkretnih posledic takšne institucionalne nestabilnosti na Kosovu je izguba sredstev iz načrta EU za rast, namenjenega državam Zahodnega Balkana. Vse države Zahodnega Balkana imajo pravico do sredstev iz načrta za rast, če izvedejo reforme, ki so se jim zavezale v reformskih načrtih, ki so jih same pripravile in predložile. Sredstva se izplačujejo v tranšah in so pogojena z izvajanjem predvidenih zakonov. V teh okoliščinah, brez skupščine in z vlado v tehničnem mandatu, Kosovo ne more izvesti prvih 13 reformskih korakov, za katere ima rok do 30. junija 2026. Če bi jih izpolnili, bi Kosovo prejelo približno 90 milijonov evrov. V nasprotnem primeru jih izgubi.[18] Namen teh reform ni zgolj pridobivanje denarja, temveč tudi usklajevanje s pravnim redom EU, ki ga ta na ta način spodbuja.
3. Države zahodnega Balkana in proces pristopanja Evropski Uniji
Veleposlaniki držav članic EU, ki sestavljajo Odbor stalnih predstavnikov (COREPER), so 22. aprila 2026 odobrili oblikovanje delovne skupine, ki bo pripravila pristopno pogodbo za Črno goro.[19] Priprava pristopne pogodbe seveda ne zagotavlja nobenih časovnih okvirov za pristop, saj sta podpis in ratifikacija sporazuma kompleksna procesa, v katerih sodelujeta tako država kandidatka kot vsaka posamezna država članica EU.[20] Ko bo ustanovljena, bo ad hoc skupini predsedovala država, ki bo v tistem trenutku predsedovala Svetu. Svetu trenutno predseduje Ciper, ki bo začel postopek za oblikovanje skupine. Po Cipru je na vrsti Irska od 1. julija 2026. Vendar pa oblikovanje ad hoc skupine za pripravo pristopnih pogajanj pomeni konkretno potrditev optimističnih in spodbudnih sporočil, da je Črna gora najbolj napredna država kandidatka. Takšna sporočila je prenesla tudi Marta Kos, evropska komisarka za širitev, ob obisku Črne gore marca letos. Kljub temu je takrat poudarila, da Črna gora še vedno ni dosegla zadovoljive ravni pravne države. Pred podpisom pristopne pogodbe mora Črna gora zapreti vsa pogajalska poglavja. Doslej je začasno zaprla 14 poglavij. Odprtih ostaja še 19 poglavij. Črnogorska vlada je napovedala zaprtje vseh 33 poglavij do konca leta 2026.[21][22]
Črna gora se je s tem postavila v prednostni položaj, pred vse druge države Zahodnega Balkana. Po drugi strani Evropska unija s tem kaže, da kljub idejam o kolektivnem delnem sprejemu držav Zahodnega Balkana v EU in govorom o tem, da ni dobro, da te države ostanejo zunaj, vztraja pri načelu regate, ko bodo države vstopale posamično.
V drugih državah proces pristopanja poteka brez večjih premikov. V Srbiji je bila v zadnjih mesecih pozornost usmerjena na t. i. Mrdićeve zakone. Mrdićevi zakoni so bili sprejeti januarja letos v Narodni skupščini Srbije. EU jih je od začetka označevala kot neusklajene s pravnim redom EU in kot nasprotne načelu neodvisnosti sodstva. To je potrdila tudi Beneška komisija, v mnenju, ki ga je izdala 24. aprila 2026, kjer je potrdila, da sprejeti Mrdićevi zakoni ogrožajo neodvisnost sodstva.[23] EU zdaj pogojuje izplačilo sredstev iz načrta za rast z odpravo pomanjkljivosti Mrdićevih zakonov, in sicer tako, da se upošteva mnenje Beneške komisije.[24]
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] Radio Slobodna Evropa. (2.1.2026). Šta je Južna interkonekcija i zašto je važna za BiH?. https://www.slobodnaevropa.org/a/juzna-interkonekcija-plin-gas-bih-sad-kompanija/33636474.html
[2] The European Parliament. The Council. (20.1.2026). REGULATION OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL on phasing out Russian natural gas imports and preparing the phase-out Russian oil imports, improving monitoring of potential energy dependencies and amending Regulation (EU) 2017/1938. https://data.consilium.europa.eu/doc/document/PE-63-2025-INIT/en/pdf
[3] Poslovni dnevnik. (28.9.2024). Odakle dolazi LNG u Hrvatsku? Ove zime nema brige za potrošače plina. https://www.poslovni.hr/hrvatska/odakle-dolazi-lng-u-hrvatsku-ove-zime-nema-zime-za-potrosace-plina-4455701
[4] Detektor. (28.4.2026). Pet stvari koje trebate znati o sporazumu između BiH i Hrvatske o Južnoj interkonekciji. https://detektor.ba/2026/04/28/pet-stvari-koje-trebate-znati-o-sporazumu-izmedju-bih-i-hrvatske-o-juznoj-interkonekciji/
[5] Faktor. (6.4.2026). Južna plinska interkonekcija i državna imovina: BiH je vlasnik pod zemljom i na zemlji, pitanje mora biti riješeno. https://faktor.ba/bosna-i-hercegovina/aktuelno/juzna-plinska-interkonekcija-i-drzavna-imovina-bih-je-vlasnik-pod-zemljom-i-na-zemlji-pitanje-mora-biti-rjeseno/250171?utm_source=chatgpt.com
[6] The Guardian. (23.4.2026). EU risks fallout with US over Trump-linked Balkans pipeline plan. https://www.theguardian.com/world/2026/apr/23/eu-risks-fallout-with-us-trump-linked-balkans-pipeline-plan-intervention?utm_source=chatgpt.com
[7] Istraga.ba. (23.4.2026). Evropska unija upozorila Bosnu i Hercegovinu zbog Južne interkonekcije: Ako želite novac i nastavak puta prema EU, uskladite energetske propise sa našim zakonodavstvom i vašim preuzetim obavezama!. https://istraga.ba/evropska-unija-upozorila-bosnu-i-hercegovinu-zbog-juzne-interkonekcije-ako-zelite-novac-i-nastavak-puta-prema-eu-uskladite-energetske-propise-sa-nasim-zakonodavstvom-i-vasim-preuzetim-obavezama/
[8] N1 Bosna i Hercegovina. (28.4.2026). FOTO Donosimo document: Šta tačno piše u sporazumu BiH I Hrvatske o Južnoj interkonekciji. https://n1info.ba/vijesti/foto-donosimo-dokument-sta-tacno-pise-u-sporazumu-bih-i-hrvatske-o-juznoj-interkonekciji/
[9] Forbes Srbija. (7.4.2026.) ISTRAŽUJEMO Koliko plaćamo to što gorivo u Srbiju stiže jednim putem: Družba je družba, al‘ nafta je nafta. https://forbes.n1info.rs/biznis/istrazujemo-koliko-placamo-to-sto-gorivo-u-srbiju-stize-jednim-putem-druzba-je-druzba-al-nafta-je-nafta/
[10] Radio Slobodna Evropa. (23.4.2026). Srbija sa Orbanom dogovarala priključenje na rusku ‘Družbu’. Šta sad?. https://www.slobodnaevropa.org/a/srbija-nafta-rusija-druzba-orban/33738028.html
[11] Radio Slobodna Evropa.(17.4.2026). SAD produžile licencu za rad Naftnoj industriji Srbije do 16. juna. https://www.slobodnaevropa.org/a/nis-sankcije-sad-produzena-dozvola/33734729.html
[12] Radio Slobodna Evropa. (30.4.2026). Novi izbori na Kosovu 7. juna. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-vanredni-parlamentarni-izbori-7-juna-/33746224.html
[13] Law on the President of the Republic of Kosovo (2009). Official Gazzete of the Republic of Kosova/Pristina: Year IV/No. 47. https://president-ksgov.net/wp-content/uploads/2023/02/LAW_No__03L_094_ON_THE_PRESIDENT_OF_THE_REPUBLIC_OF_KOSOVO.pdf
[14] Constitution of the Republic of Kosovo art. 86. https://mapl.rks-gov.net/wp-content/uploads/2017/10/1.CONSTITUTION_OF_THE_REPUBLIC_OF_KOSOVO.pdf
[15] Balkan Insight. (29.4.2026). Kosovo Awaits Election Date as Ex-President Mulls Political Comeback. https://balkaninsight.com/2026/04/29/kosovo-awaits-election-date-as-ex-president-mulls-political-comeback/bi/
[16] Radio Slobodna Evropa. (28.4.2026). Skupština nije izabrala novog predsednika Kosova, slede novi parlamentarni izbori. https://www.slobodnaevropa.org/a/sjednica-kosovo-izbor-predsjeddik/33744132.html
[17] AP. (12.2.2026). Kosovo’s new Parliament approves new government ending political deadlock. https://apnews.com/article/kosovo-parliament-government-election-0e7a96c2f83e80d678a0db0e8c1f5620
[18] Anadolu Ajansi. (16.4.2026). Kosovo dobilo 61,8 miliona eura od prve isplate EU-a za Plan rasta. https://www.aa.com.tr/ba/ekonomija/kosovo-dobilo-61-8-miliona-eura-od-prve-isplate-eu-a-za-plan-rasta/3908094
[19] European Western Balkans. (22.4.2026). EU ambassadors approve working group for Montenegro accession treaty. https://europeanwesternbalkans.com/2026/04/22/eu-ambassadors-approve-working-group-for-montenegro-accession-treaty/
[20] European Commission. Steps towards joining. https://enlargement.ec.europa.eu/enlargement-policy/steps-towards-joining_en
[21] Biznis.me. (23.4.2026). Radna grupa EU za izradu pristupnog ugovora, Crna Gora u odlučujućoj i najzahtjevnijoj fazi pregovora. https://biznis.me/radna-grupa-eu-za-izradu-pristupnog-ugovora-crna-gora-u-odlucujucoj-i-najzahtjevnijoj-fazi-pregovora/
[22] Radio Slobodna Evropa. (22.4.2026). EU odobrila formiranje radne grupe za izradu Sporazuma o pristupanju sa Crnom Gorom. https://www.slobodnaevropa.org/a/crna-gora-eu-sporazum-pristupanje/33737972.html
[23] Danas. (26.4.2026). O mišljenju Venecijanske komisije iz stručnog ugla: Srbiji preti zamrzavanje evropskih fondova i zastoj ka članstvu u EU. https://www.danas.rs/vesti/drustvo/srucnjaci-misljenje-venecijanske-komisije-mrdicevi-zakoni/
[24] Radio Slobodna Evropa. (11.4.2026). EU upozorava Srbiju: Bez novca iz Plana rasta dok su na snazi ‘Mrdićevi zakoni’. https://www.slobodnaevropa.org/a/srbija-eu-plan-rasta-novac-pravosudje-mrdicevi-zakoni/33729508.html