Zahodni Balkan
V Srbiji so z vojaškimi častmi pokopali Ratka Mladiča, nekdanjega poveljnika vojske Republike Srpske, ki ga je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije spoznalo krivega vojnih zločinov. Pogreba so se udeležili tudi srbski politiki iz bosansko-hercegovske entitete Republike Srbske, med njimi tudi kandidati za ključne izvršne funkcije na oktobrskih splošnih volitvah. Predvolilna kampanja tako v Srbiji kot v Bosni in Hercegovini je potekala z močno noto nacionalizma in negovanja dediščine vojne. Do zdaj niso bile uvedene nikakršne sankcije, ne proti posameznikom ne proti državi.
V Črni gori pobuda za razrešitev predsednika Skupščine ni uspela. Pripadniki Osvobodilne vojske Kosova so bili pred Haaškim sodiščem obsojeni za vojne zločine, kar je sprožilo proteste in javne pozive k diskreditaciji sodišča. V Srbiji so bile uradno razpisane predčasne parlamentarne volitve. Študenti so predložili listo 250 kandidatov za Narodno skupščino.
1. Nekdanja Jugoslavija: volitve, nacionalizem, dediščina vojnih zločinov in pragmatizem
V septembru je po celotnem Balkanu odmeval predvsem pogreb Ratka Mladića, ki je umrl 27 avgusta 2026 v Haagu, kjer je preživljal dosmrtno zaporno kazen zaradi obsodbe genocida in zločinov proti človečnosti. Srbska vlada je po njegovo truplo poslala letalo, pokopan je bil 7. septembra z vojaškimi častmi, pogreba in spominske slovesnosti pa so se udeležil tudi srbski ministri.[1][2] Pogreb je presegel rivalstvo med oblastjo in opozicijo v bosansko-hercegovski entiteti Republika Srbska, saj so se na beograjskem pokopališču znašli tako eni kot drugi, med njimi kandidati za predsednika Republike Srbske, kandidati za predstavnike srbskega naroda v Predsedstvu Bosne in Hercegovine ter sedanji župan Banjaluke Draško Stanivuković, ki meri na položaj predsednika vlade Republike Srbske.[3] Pogreb je sovpadel z uradno predvolilno kampanjo v Bosni in Hercegovini ter takrat še neuradno, vendar vse bolj gotovo predvolilno kampanjo v Srbiji. Dva dni po pogrebu je Aleksandar Vučić razpisal predčasne parlamentarne volitve za 25. oktober.[4] Aleksandar Vučić se pogreba osebno ni udeležil, vendar ga je odobril in podprl, tako z besedami kot z uporabo virov srbske države. Na dan pogreba je sprejel predsednika Uzbekistana, čeprav je do srečanja s predsednikom Mirzijojevom prišlo šele naslednji dan.[5] Kljub temu je obisk služil kot uradno in prepričljivo opravičilo. S tem je zadovoljil javnost, hkrati pa sebe obvaroval pred okrnjenim ugledom v očeh mednarodnih opazovalcev.
Albansko prebivalstvo in politiki na Kosovu zavračajo sodbo proti štirim vodilnim predstavnikom Osvobodilne vojske Kosova (OVK). Hašim Tači, Jakup Krasnići, Kadri Veselji in Redžep Seljimi so bili na prvi stopnji pred Kosovskimi specialističnimi zbornicami v Haagu obsojeni na skupno 81 let zapora zaradi vojnih zločinov, ki so vključevali prisilno pridržanje, okrutno ravnanje, mučenje in umore posameznih civilistov, ki so jih obtoževali vohunjenja, izdaje, sodelovanja s srbskimi oblastmi in podobnih dejanj.[6] Odločitev je sprožila številne proteste, Kosovski albanski politiki, med njimi tudi premier Albin Kurti, pa so v svojih izjavah poskusili diskreditirati sodišče in sodbo ter jo označili za nepravično.[7][8][9] Skupščina Kosova je sprejela deklaracijo, v kateri je ugotovitev sodbe označena za nesprejemljivo in ki poziva k zaščiti dostojanstva OVK.[10] Demokratska stranka Kosova je predlagala spremembo zakona o tem sodišču, s katero bi bila na primer najvišja kazen, ki jo lahko izreče sodišče, omejena na 15 let zapora.[11] Sporočila z ulic so enaka tistim, ki jih je bilo mogoče slišati med srbskim prebivalstvom v primeru Mladića: da so ti ljudje junaki in ne zločinci ter, da je sodišče sodilo na podlagi špekulacij in ne dejstev.
Za razliko od Mladićevega primera, sodba proti kosovski četverici še ni pravnomočna, sledi ji še pritožbeni postopek. Vendar pa so ne glede na te razlike omalovažujoč odnos do pravnih postopkov in pravosodnih institucij ter prisvajanje in nacionalizacija vidnih političnih in vojaških osebnosti temelj delovanja vseh etnonacionalističnih politikov, ki vodenje držav dosledno reducirajo na vojno zgodovino, etnoreligijsko identiteto pa postavljajo za temelj družbe.[12]
1.1 Pragmatični odzivi in vprašanje sankcij
Mednarodni odzivi na pogreb so večinoma ostali omejeni na besedne obsodbe. Ursula von der Leyen in António Costa sta izjavila, da sta bila šokirana nad prizori iz Beograda, predsednica Evropske komisije pa je v okviru svoje turneje po Zahodnem Balkanu preložila obisk Beograda in Sarajeva.[13] Vendar je bil razlog za preložitev predvolilna kampanja v obeh državah, ki je časovno sovpadala z načrtovanim obiskom.[14] Marta Kos je obisk Srbije izrecno odpovedala zaradi pogreba vojnega zločinca. Kljub temu to ni sankcija, saj niti srbska vlada niti posamezniki zaradi tega ne nosijo neposrednih posledic. Ko je Andrija Mandić (Nova srbska demokracija), predsednik Skupščine Črne gore, izrekel sožalje Mladićevi družini, je predsednik Črne gore Jakov Milatović dejal, da je Mladić nedvoumno vojni zločinec, da to ni politično stališče in da ni prostora za relativizacijo.[15] Poslanci Skupščine Črne gore so vložili pobudo za razrešitev Mandića. Kljub podpori 39 poslancev pobuda ni bila sprejeta, saj je niso podprli poslanci strank Gibanja Evropa zdaj, vladajoče stranke v Črni gori, ter opozicijske prosrbske Demokratske narodne stranke Milana Kneževića. Poslanci se seje niso udeležili in so s tem onemogočili sklepčnost, potrebno za razpravo o njegovi razrešitvi.[16] Razrešitev predsednika Skupščine bi ogrozila cilj Črne gore, da do konca leta zapre vsa pogajalska poglavja, zato je bila njegova razrešitev že od začetka malo verjetna.
Prav tako je malo verjetna uradna prekinitev pristopnega procesa Srbije, čeprav naj bi jo predlagale nekatere države članice.[17] Ta proces je tako ali tako na čakanju, saj Srbija od decembra 2021 ni odprla nobenega poglavja, vendar je to odraz ravnanja in politike srbske oblasti. Uradna prekinitev procesa s strani Evropske unije sedanje oblasti ne bi spodbudila k premisleku o njenem ravnanju, lahko pa bi okrepila evroskepticizem tako med državljani kot med politiki. To bi se lahko nato spremenilo v prepričljiv argument, da Evropska unija Srbije ne želi in, da je obračanje k drugim partnerjem edini smiseln pristop za to državo. Vendar je to navidezno popuščanje Srbiji mogoče pojasniti tudi s številnimi drugimi vprašanji, s katerimi se ukvarjajo države članice Evropske unije. Dobrososedski odnosi in regionalno sodelovanje sodijo med ključne dosežke evropskih pobud in samega pristopnega procesa. Regija je danes od tega zelo oddaljena. Vučić je z govorniškega odra Generalne skupščine Združenih narodov dejal, da je Hrvaška ponosna na svojo nacistično preteklost.[18] Minister za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Elmedin Konaković je po pogrebu sprejel odločitev o umiku diplomatskega osebja iz veleposlaništva v Beogradu.[19] Vendar je ta tema nato izginila iz medijev, zato ni znano, ali in kako je bila ta odločitev izvedena.
1.2 Izredne parlamentarne volitve v Srbiji in možnosti za spremembe
Nacionalizem je v balkanskih državah še vedno močno prisoten in oblikuje odnose med njimi. Sprememba oblasti na volitvah v kateri koli od teh držav sama po sebi ni dovolj za spremembo tega stanja. Srbija se pripravlja na volitve, ki bi lahko pomenile prelomnico, vendar ni jasno, v katero smer se bo položaj obrnil. Te volitve imajo eksperimentalni značaj. Študenti so 14. septembra predstavili svojo listo, na kateri je 250 kandidatov za Narodno skupščino.[20] Ljudje na listi niso vidne politične osebnosti v Srbiji. To se razlaga tako kot prednost kot tudi kot slabost. Ideološko niso opredeljeni, njihova edina skupna točka pa je odstranitev Srbske napredne stranke (SNS) z oblasti oziroma ponovna vzpostavitev Ustave in pravega namena funkcij predsednika vlade in predsednika republike ter vlade, pa tudi boj proti korupciji in kriminalu. Zato stranke, ki so to listo podprle, na račun odpovedi lastnim poslanskim mestom v parlamentu in z namenom ustvarjanja referendumskega ozračja, prihajajo tako z levega kot z desnega političnega spektra ter vključujejo parlamentarne in zunajparlamentarne stranke. Takšen pristop je bil uporabljen tudi v drugih državah, vedno z namenom spremembe dolgoletne in utrjene oblasti. Posebnost položaja v Srbiji je v tem, da so listo sestavili študenti in, da na njej ni močnih, vplivnih ali znanih posameznikov. Kljub temu se vsa opozicija ni poenotila. Koalicija parlamentarnih strank Evropska Srbija nastopa ločeno, prav tako bo samostojno nastopila stranka Avtentična desnica.[21] Dragan Đilas, predsednik Stranke svobode in pravice (SSP), je pojasnil, da je cilj ločenega nastopa te koalicije na volitvah pripeljati volivce na volišča, saj je visoka volilna udeležba ključnega pomena. Po njegovih besedah bi v primeru, da bi koalicija Evropska Srbija ali Avtentična desnica odstopila od volilne tekme, njuni volivci ostali doma.[22] Skupno je bilo Republiški volilni komisiji, vključno z zdajšnjimi vladajočimi in opozicijskimi strankami, predloženih devet volilnih list.
Oblast se lahko spremeni razmeroma hitro, vrednote družbe pa ne.. Tudi v primeru spremembe oblasti bodo med novimi oblastmi predvidoma stranke, ki bodo zagovarjale nacionalistične ideje, te pa so skoraj vedno povezane z negovanjem zločinske dediščine vojn iz devetdesetih let.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] Radio Slobodna Evropa. (7.9.2026). Uz državne počasti u Beogradu sahranjen ratni zločinac Ratko Mladić. https://www.slobodnaevropa.org/a/ratko-mladic-sahrana-autobusi-banja-luka/33848062.html
[2] Radio Slobodna Evropa. (8.9.2026). Od državnog i crkvenog vrha do ‘Noćnih vukova’: Ko je bio na sahrani Ratka Mladića? https://www.slobodnaevropa.org/a/ratko-mladic-sahrana-beograd/33849473.html
[3] RTVBN.com (7.9.2026). Srbi se opraštaju od generala Ratka Mladića: More ljudi na Topčiderskom groblju, narod i dalje pristiže (VIDEO). https://www.rtvbn.com/4096283/srbi-se-oprastaju-od-generala-ratka-mladica-more-ljudi-na-topciderskom-groblju-narod-i-dalje-pristize-video
[4] Danas. (9.9.2026). Vučić raspisao izbore za 25. oktobar. https://www.danas.rs/vesti/politika/vucic-izbori-25-oktobar-raspisivanje/
[5] Danas. (7.9.2026). Vučić dočekao predsednika Uzbekistana Šavkata Mirzijojeva. https://www.danas.rs/vesti/politika/savkat-mirzijojev-vucic-docek/
[6] Radio Slobodna Evropa. (16.9.2026). Tači i Krasnići osuđeni na po 25 godina zatvora za ratne zločine, Veselji na 18, Seljimi na 13. https://www.slobodnaevropa.org/a/hag-sud-presuda-kosovo-thaci-selimi-veseli-krasniqi-ratni-zlocini-ovk/33857229.html
[7] Radio Slobodna Evropa. (17.9.2026). Deo kompleksa EULEX-a zapaljen tokom protesta zbog osude bivših lidera Oslobodilačke vojske Kosova. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-eulex-ovk-presuda/33858023.html
[8] Radio Slobodna Evropa. (21.9.2026). Kurti se sastao s američkim kongresnikom Lawlerom i kritizirao presudu Specijaliziranih vijeća u Haagu. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-kurti-kongresmen-lawler-sud-hag-presuda-thaci/33860201.html
[9] Radio Slobodna Evropa. (22.9.2026). Kurti tokom sastanka sa Kallas: Kosovo će biti posvećeno ispravljanju odluke Specijalnog suda. https://www.slobodnaevropa.org/a/kurti-kalas-kosovo-specijalni-sud-sastanak-/33861343.html
[10] Radio Slobodna Evropa. (28.9.2026). Skupština Kosova usvojila deklaraciju povodom presude Specijalnog suda. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-skupstina-deklaracija-presuda-ovk/33865742.html
[11] Radio Slobodna Evropa. (21.9.2026). Demokratska partija Kosova predložila zakon za ograničavanje mandata Specijalnog suda. https://www.slobodnaevropa.org/a/demokratska-partija-kosova-pdk-skupstina-sud-haag/33860305.html
[12] Ujedinjene nacije | Međunarodni rezidualni mehanizam za krivične sudove. Mladić (IT-09-92). https://www.icty.org/bcs/case/mladic
[13] Al Jazeera. (8.9.2026). EU condemns Serbia’s ministers for attending funeral of war criminal Mladic. https://www.aljazeera.com/news/2026/9/8/eu-condemns-serbias-ministers-for-attending-funeral-of-war-criminal-mladic
[14] Radio Slobodna Evropa. (18.9.2026). Balkanska turneja Urusle von der Leyen bez Srbije i BiH. https://www.slobodnaevropa.org/a/eu-von-der-leyen-balkan-turneja/33858842.html
[15] Radio Slobodna Evropa. (28.8.2026). Predsednik Crne Gore nakon smrti Ratka Mladića pozvao da se ne relativizuju ratni zločini. https://www.slobodnaevropa.org/a/predsednik-crne-gore-osuda-velicanja-zlocinca/33842425.html
[16] RTCG. (24.9.2026). Bez kvoruma za sjednicu o inicijativi za smjenu Mandića; Živković: Prekidamo saradnju sa Vladom i većinom. https://rtcg.me/vijesti/politika/885832/bez-kvoruma-za-sjednicu-o-inicijativi-za-smjenu-mandica-zivkovic-prekidamo-saradnju-sa-vladom-i-vecinom.html
[17] Velike priče. (21.9.2026). Georeport: Zli duhovi nad Balkanom. https://www.youtube.com/watch?v=OAhkuTVhpew&t=572s
[18] United Nations. (24.9.2026). 🇷🇸 Serbia – President Addresses United Nations General Assembly 81st Session | #UNGA. https://www.youtube.com/watch?v=qLTigVu8VJI
[19] Buka. (7.9.2026). KONAKOVIĆ POVLAČI OSOBLJE AMBASADE BiH IZ BEOGRADA: „Da mogu, odmah bih prekinuo diplomatske odnose sa Srbijom“. https://6yka.com/bih/konakovic-povlaci-osoblje-ambasade-bih-iz-beograda-da-mogu-odmah-bih-prekinuo-diplomatske-odnose-sa-srbijom/
[20] BBC News na srpskom. (14.9.2026). Studenti predali izbornu listu RIK-u: Srdanović prvi, slede Stanić, Bodiroga, Šoškić. https://www.bbc.com/serbian/articles/ce8en6egnn4o/lat
[21] N1. (3.10.2026). Spisak proglašenih izbornih lista. https://n1info.rs/vesti/spisak-proglasenih-izbornih-lista/
[22] Stranka slobode i pravde. (20.9.2026). Dragan Đilas – Probudi se. https://www.youtube.com/watch?v=VlF7N0U_ZZ4