Zahodni Balkan
Mesec avgust so v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu pomembno zaznamovale volitve. V Srbiji predvolilna ugibanja, v Bosni in Hercegovini priprave na volilno kampanjo, na Kosovu pa povolilno konstituiranje institucij. Hkrati se na Kosovu odvija več dogodkov, ki osvetljujejo neuspeh procesa normalizacije med Kosovom in Srbijo ter hkrati predstavljajo preizkus kosovske državnosti. Avgusta je bilo napovedano postopno umikanje mednarodnih sil z mostu v Mitrovici, v občini Zubin Potok, prav tako na severu, pa poteka rušenje objektov, ki so večinoma v lasti Srbov. Vzporedno z utrjevanjem kosovske državnosti se pojavljajo množična grobišča z žrtvami vojne iz let 1998–1999. Zato izziv ni le normalizirati sedanjost, temveč tudi razrešiti preteklost. Aleksandar Vučić je gostil Volodimirja Zelenskega, pred tem pa je obiskal Bosno in Hercegovino ter se srečal z Miloradom Dodikom.
1. Volitve – Srbija, Bosna in Hercegovina in Kosovo
V Srbiji je vprašanje izvedbe predčasnih parlamentarnih volitev že več mesecev ena osrednjih tem javnega prostora. Srbski predsednik Aleksandar Vučić jih je napovedoval »morda pred Vidovdanom« (ta je junija), vsekakor pa »do konca leta«. Avgusta je nato Vučić napovedal, da bodo parlamentarne volitve izvedene v drugi polovici oktobra, čeprav v času pisanja tega prispevka še niso bile razpisane.[1] Te volitve predstavljajo vrhunec skoraj dve leti trajajočih protestov, ki jih vodijo študenti, čeprav volitve niso bile med prvotnimi zahtevami, s katerimi so študenti in drugi državljani stopili na ulice. Vendar se je v dveh letih kot primarni cilj izoblikovala sprememba oblasti. Zato se od teh volitev pričakuje, da bodo predstavljale prelomnico – da bo šestnajstletna oblast Srbske napredne stranke (SNS) zamenjana –, za vse drugo pa bo čas po tem. Pomen teh volitev je torej v temeljni družbeni spremembi, čeprav je mogoče obširno razpravljati o tem, ali do nje sploh lahko pride. Oblast SNS in njenih koalicijskih partnerjev ima obraz predsednika države Aleksandra Vučića, ki je s svojim delovanjem na eni strani zgradil kult osebnosti, na drugi pa odpor. Predsednik, hkrati pa tudi zaščitni obraz SNS (čeprav ni predsednik stranke), je avgusta obiskoval naselja po Srbiji, se pogovarjal z ljudmi in reševal celo njihove posamezne težave.[2] Vučić te obiske predstavlja kot skrb za vse državljane Srbije, medtem ko jih drugi vidijo kot klasično (neuradno) predvolilno kampanjo.
Študentsko gibanje pripravlja svojo listo, s katero bo nastopilo na volitvah. Druge stranke v Srbiji se medtem odločajo, ali bodo podprle študentsko listo, ali bodo na volitvah nastopile samostojno, s katerimi drugimi strankami bodo šle v koalicijo, ali bodo po volitvah pripravljene podati roko kateri koli stranki oziroma ali imajo že opredeljene partnerje. Osebnosti, ki bodo na študentski listi, avgusta še niso bile znane, takšen pristop študentov pa je bil pogosto predmet polemik v javnosti. Nekateri menijo, da gre za premišljeno odločitev, saj bi se s tem kandidatom omogočilo, da se izognejo medijskemu linču. Študenti pravijo, da tudi stranke na oblasti svojih kandidatov niso jasno predstavile.[3] Tako kot predsednik tudi študenti v tem obdobju obiskujejo državljane po Srbiji in si prizadevajo za vzpostavitev neposrednega stika z njimi.
V Bosni in Hercegovini bodo 4. oktobra potekale redne splošne volitve, na katerih bodo neposredno izvoljeni člani državnega predsedstva, predsednik entitete Republika Srpska ter poslanci zakonodajnih organov na kantonalni, entitetni in državni ravni. Te volitve nimajo potencialnega prelomnega pomena, kot tiste v Srbiji. Kljub temu, tako kot vsake volitve, prinašajo določeno stopnjo negotovosti in vprašanje, kaj se bo spremenilo in kaj bo ostalo enako. Ali bodo stranke Trojke dosegle volilni rezultat, ki jim bo omogočil, da tudi v prihodnje ostanejo del oblasti na državni ravni in na entitetni ravni v Federaciji Bosne in Hercegovine, ter v katerih kantonih bodo oblikovale oblast? Na zadnjih splošnih volitvah leta 2022 so stranke Trojke oblikovale oblast na entitetni in državni ravni brez najpomembnejše in najstarejše bošnjaške stranke – Stranke demokratske akcije (SDA), v sodelovanju z Hrvaško demokratsko skupnostjo (HDZ) in Zvezo neodvisnih socialdemokratov (SNSD) na državni ravni.
Volilni preobrat se pričakuje v entiteti Republika Srpska, kjer ima SNSD, ki ga vodi Milorad Dodik, že več let oblast tako v entitetni vladi kot na položaju predsednika entitete. Tam je bilo v središču javne pozornosti ravnanje opozicije oziroma vprašanje, ali bo na volitve nastopila enotno ali v več ločenih blokih. Gotovo je, da bodo vse srbske opozicijske stranke podprle enega kandidata za predsednika entitete – Branka Blanušo iz Srbske demokratske stranke (SDS) –, medtem ko bodo na listah za entitetno skupščino nastopile ločeno.[4] Za člana državnega predsedstva iz vrst srbskega naroda bo opozicija prav tako ponudila dva kandidata. Ob Marinku Božoviću, članu SDS in kandidatu za predsedstvo, se je predstavil Nebojša Vukanović iz Liste za pravdu in red, ki bo tudi sam kandidat za ta položaj. Vukanović trdi, da so druge opozicijske stranke v Republiki Srpski pod neposrednim nadzorom SNSD oziroma oblasti v Beogradu ter da je tudi kandidatura Marinka Božovića dejansko prišla kot navodilo iz Srbije, katerega namen je ohranjati opozicijo v tej entiteti razdeljeno. Nebojša Vukanović sicer izrazito kritizira vse opozicijske politike v RS in jim pripisuje slepo poslušnost Beogradu, omogočanje ohranjanja Dodikovega SNSD na oblasti ter pridobivanje osebnega premoženja na tej podlagi.[5] Dejstvo, da Blanuša ne bo imel protikandidata iz drugih srbskih opozicijskih strank, je treba razumeti v luči dejstva, da je položaj predsednika entitete individualen in da ga SNSD zaseda že 20 let. Zato je osnovni cilj odvzeti SNSD ta položaj, ki je hkrati tudi obraz entitete, zaradi česar je bila enotnost opozicije v tem primeru lažja odločitev. Oblikovanje entitetne vlade je vendarle vprašanje, pri katerem so stranke bolj nagnjene k uveljavljanju lastnih interesov in nemalokrat k preseganju tistega včasih verbalno agresivnega rivalstva. Opozicijske stranke v Republiki Srpski niso podpisale sporazuma, s katerim bi opredelile skupno delovanje po volitvah, čeprav je bil tak sporazum predlagan.[6] Predvolilna kampanja se uradno začne 4. septembra. To bodo prve volitve v Bosni in Hercegovini, na katerih bodo na vseh voliščih uporabljeni skenerji glasovnic, volivci pa bodo identificirani z biometrično identifikacijo.
Na Kosovu so bile predčasne parlamentarne volitve izvedene 7. junija. Skupščina v času pisanja tega besedila še ni bila konstituirana, prav tako še ni bila oblikovana vlada. Osrednje vprašanje avgusta je bilo, koga bodo stranke predlagale za predsednika države in ali se bodo lahko uskladile glede ene osebe.[7] Razlog, zaradi katerega so prebivalci Kosova ponovno odšli na predčasne volitve, je namreč prav v tem, da stranke po predčasnih volitvah, izvedenih decembra, niso bile sposobne izvoliti predsednika države. Avgusta sta se Albin Kurti, predsednik Gibanja Samoopredelitev, in Lumir Avdixhiku, predsednik Demokratske zveze Kosova, večkrat sestala, da bi uskladila kandidata, ki bi ga v Skupščini Kosova podprli poslanci obeh strank. To jima je uspelo ob koncu meseca, ko sta objavila, da je skupni kandidat Bekim Sejdiu, nekdanji kosovski diplomat in sodnik Ustavnega sodišča.[8] Pred doseženim dogovorom so se stranke medsebojno obtoževale. Gibanju Samoopredelitev se je očitalo, da si želi popolno oblast, tako da bi imelo tudi svojega predsednika, medtem ko se je drugim večjim strankam – ki so glede na etnično sestavo večinoma albanske – očitalo, da želijo povzročiti nove volitve. Vendar je relativni zmagovalec zadnjih dveh volilnih ciklov na Kosovu Kurtijevo Gibanje Samoopredelitev, zato se nove, skorajšnje volitve ne zdijo v logičnem interesu drugih strank.
2. Kosovo: most, ki deli Mitrovico, rušenje v Gazivodah in množična grobišča
Mitrovica, mesto na severu Kosova, je razdeljena na južni in severni del, med obema bregovoma reke Ibar pa je most, ki ga od konca vojne leta 2000 varujejo pripadniki mednarodnih sil in kosovske policije. Gre za tipičen simbol delitve, saj v Severni Mitrovici živi večinsko srbsko prebivalstvo, v Južni Mitrovici pa albansko. Most je bil prizorišče več neposrednih medetničnih spopadov med Srbi in Albanci, tudi takšnih s smrtnim izidom. Preko njega so prehajali tako albanski kot srbski begunci. Dolga leta je bil zaprt za pešce in motorni promet, danes pa ga pešci redno prečkajo. Vendar pa so začasna rešitev, ki je še vedno v veljavi, mednarodne sile Nata, KFOR, ki most varujejo. KFOR je avgusta napovedal, da bo postopoma zmanjšal prisotnost svojih vojakov, saj je bilo ocenjeno, da se je varnostna situacija izboljšala. V tem primeru bi bila skrb za varnost postopoma prepuščena kosovski policiji.[9] Srbi s severa Kosova in iz Srbije menijo, da varnostna situacija zanje ni ugodna, in nasprotujejo umiku sil KFOR.[10] Ne zaupajo kosovski policiji in drugim institucijam, ki so jih kosovski Srbi novembra 2022 zapustili po navodilu Srbske liste in ob podpori Beograda.[11] Ne gre zgolj za bojazen pred novimi spopadi. Problem je tudi utrjevanje kosovske državnosti, h kateremu bi nedvomno pozitivno prispeval prenos pristojnosti na kosovsko policijo.
Hkrati naj bi bili stanovanjski in gostinski objekti, ki so večinoma v lasti Srbov, okoli jezera Gazivode (občina Zubin Potok) na severu Kosova odstranjeni. Kosovsko javno podjetje »Ibar-Lepenac« trdi, da so bile počitniške hiše, hiše in hoteli zgrajeni na njihovem zemljišču. Del objektov je bil porušen že v predhodnem obdobju, 18. avgusta pa je poteklo obdobje, v katerem naj bi lastniki zapustili preostale objekte. Nadaljevanje rušenja je predvideno za začetek septembra. Poleg tega, da nekateri lastniki trdijo, da so bili njihovi objekti zgrajeni zakonito, je problematično tudi dejstvo, da so bili v tem obdobju postopki za vložitev pritožb oziroma dokazovanje še v teku. S tega vidika je rušenje objektov in odločitev o njihovem zapuščanju kritizirala tudi Evropska unija, ki je zahtevala začasno ustavitev teh dejavnosti, dokler se pravno vprašanje ne razreši,[12] vendar do tega ni prišlo. V kontekstu odnosov med Srbijo in Kosovom ter med Srbi in Albanci se to razume kot pritisk na kosovske Srbe. To je tudi preizkus za oblasti v Srbiji, ki so pod pritiskom pričakovanj, da bodo tamkajšnje prebivalstvo zaščitile, zlasti v luči izjav »Ne damo Gazivode«.[13]
Na območju iste občine je avgusta potekalo izkopavanje posmrtnih ostankov iz množičnega grobišča. Analiza ostankov in ugotavljanje identitete še sledita. Predvideva se, da gre za civilne žrtve vojne na Kosovu v letih 1998–1999.[14] Iskanje oseb, ki so v tej vojni vodene kot pogrešane, ter sodelovanje kosovskih in srbskih oblasti pri teh primerih sta pomembna sestavna dela normalizacije odnosov med stranema. Priština in Beograd sta leta 2023 podpisala tudi Deklaracijo o pogrešanih osebah, s katero sta se zavezala k sodelovanju.[15] Kljub temu je odkritje tega množičnega grobišča in izkopavanje posmrtnih ostankov postalo povod za nova nesoglasja. V času izkopavanj je bila v Srbiji aretirana ena oseba zaradi domnevnega vohunjenja za institucijami Republike Srbije in v korist albanske obveščevalne službe. Vendar je bila po navedbah medijev to dejansko oseba, ki je kosovskim oblastem posredovala informacije o množičnem grobišču v občini Zubin Potok. S Kosova so zato prišle obtožbe, da je bil razlog za aretacijo prav razkritje informacij o grobišču.[16] Poleg tega je Srbija avgusta aretirala dva kosovska državljana zaradi suma, da sta na Kosovu zagrešila vojne zločine nad civilnim prebivalstvom. Kosovske oblasti od Republike Srbije zahtevajo, naj odpre arhive, ki vsebujejo informacije o usodi pogrešanih oseb, medtem ko srbske oblasti od Kosova zahtevajo, naj začne preiskovati določene lokacije, za katere domnevajo, da bi lahko bila množična grobišča s srbskimi žrtvami.[17]
3. Aleksandar Vučić: gostitelj Volodimirja Zelenskega in gost Milorada Dodika
V začetku avgusta je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na povabilo predsednika Srbije Aleksandra Vučića obiskal Beograd.[18] Analiz zunanjepolitičnega pomena tega obiska je veliko, vendar so večinoma predvidljive in zelo logične. Znana srbska uravnotežena zunanja politika, potreba po dialogu … skratka, diplomacija, ki ne predstavlja nobene bistvene in drastične spremembe zunanje politike Srbije. Nekateri komentatorji v medijih so jo takoj označili za običajno, brez večjega pomena, in za zdaj se, s tem časovnim odmikom, zdi, da je res tako. Obisk je bil predstavljen tudi kot potrditev srbske neodvisnosti in dokaz, da politika uravnoteženosti deluje. Srbski diplomat Zoran Milivojević je izpostavil podporo Zelenskega ozemeljski celovitosti Srbije, kar vključuje Kosovo, s čimer se Evropski uniji pošilja sporočilo o doslednosti, saj EU podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine.[19] Zoran Vuletić meni, da bi moral biti obisk v znamenju solidarnosti z Ukrajino in da mu ni bil namenjen pomen, ki si ga Ukrajina v tem trenutku zasluži kot država, ki je žrtev agresije. To je primerjal s hipotetičnim obiskom Putina v Srbiji in se vprašal, kakšen sprejem bi mu bil v tem primeru pripravljen.[20]
Preden je sprejel Zelenskega, je Vučić obiskal Bosno in Hercegovino, vendar ne njenih državnih institucij. Obiskal je manjše kraje z večinskim srbskim prebivalstvom v obeh entitetah Bosne in Hercegovine. V retoričnem smislu je obisk zaznamovalo poudarjanje potrebe po enotnosti Srbov, ne glede na to, kje živijo. Po vzoru, ki ga uporablja v Srbiji, se je tudi v bosanskohercegovskih krajih pogovarjal z lokalnimi prebivalci – v nekaterih kot predsednik Srbije, v drugih pa zgolj kot Aleksandar Vučić. Spominjal se je svojega otroštva in odraščanja v eni od bosanskohercegovskih vasi, od koder izhaja njegov oče, ter tako prikazoval svoj obraz »običajnega človeka«.[21] To je značilno za javne nastope predsednika Vučića in predstavlja kontinuiteto njegove neformalne kampanje, ki je zdaj še bolj pomembna, zaradi bližnjih volitev v Srbiji. Srbi v Bosni in Hercegovini imajo večinoma tudi državljanstvo Republike Srbije, s čimer predstavljajo del volilne baze v tej državi. Da je bil ta obisk namenjen predvsem utrjevanju podpore med bosanskohercegovskimi Srbi in ne obisku države Bosne in Hercegovine, kaže tudi dejstvo, da se ni srečal z nesrbskimi politiki na drugih višjih ravneh oblasti. Srečal se je z Miloradom Dodikom, predsednikom stranke SNSD, ter z nekaterimi politiki iz vladajočih strank v Republiki Srpski. Kljub temu je izostal sestanek s srbskimi opozicijskimi strankami, ki Srbijo ne glede na svoj odnos do SNSD in Dodika štejejo za svojo matico, tamkajšnjo oblast pa za nujnega partnerja in zaščitnika.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] Danas (20.8.2026). Vučić: Izbori će biti 18. ili 25. oktobra. https://www.danas.rs/vesti/politika/vucic-izbori-ce-biti-18-oktobra/
[2] Radio Slobodna Evropa. (19.8.2026). Vučićeva turneja po Srbiji: Predsednički posao ili stranačka kampanja. https://www.slobodnaevropa.org/a/srbija-vucic-predsednik-kampanja/33833709.html
[3] N1. (2.9.2026). Studenti : Lista spremna mesecima, tehnički i taktički razlozi zašto se sa objavljivanjem čeka. https://www.youtube.com/watch?v=WSiewe-zXSE
[4] BHRT. (22.7.2026). Opozicija u RS podržava Blanušu, ali na izbore za Predsjedništvo BiH ipak ide u dvije kolone. https://www.bhrt.ba/opozicija-u-rs-podr%C5%BEava-blanu%C5%A1u-ali-na-izbore-za-predsjedni%C5%A1tvo-bih-ipak-ide-u-dvije-kolone
[5] N1 BiH. (21.8.2026). Vukanović: Beograd sve kreira, cilj je da poslije izbora naprave vlast sa Dodikom. https://www.youtube.com/watch?v=c6kmxHIPRNE&t=1159s
[6] N1 BiH (24.8.2026). Igor Crnadak: Cvijanović sigurno gubi ako opozicija bude imala jednog kandidata. https://www.youtube.com/watch?v=64rwfSPH2dc&t=753s
[7] Radio Slobodna Evropa. (13.8.2026). Državni lideri Kosova s osporenim legitimitetom. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-lideri-vrsioci-duznosti-legitimitet/33829542.html
[8] Radio Slobodna Evropa. (31.8.2026). Vladajuća i vodeća opoziciona partija dogovorili kandidata za predsednika Kosova. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-sejdiu-kandidat-predsednik/33844068.html
[9] Radio Slobodna Evropa. (10.8.2026). KFOR počeo ‘postepenu tranziciju’ stalnog prisustva na mostu preko Ibra u Mitrovici. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-most-ibar-mitrovica-kfor/33825936.html
[10] Radio Slobodna Evropa. (12.8.2026). KFOR se sastao sa Srpskom listom nakon protivljenja ove stranke smanjenju prisustva na mostu preko Ibra. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-kfor-srpska-lista-most-ibar-mitrovica/33827500.html
[11] BBC. (5.11.2022) Srbija i Kosovo: Srbi se povukli iz svih institucija, policajci poskidali uniforme, EU poziva na razum https://www.bbc.com/serbian/lat/srbija-63527308
[12] Radio Slobodna Evropa. (4.9.2026). Kosovo nastavilo rušenje objekata na jezeru Gazivode
https://www.slobodnaevropa.org/a/gazivode-jezero-rusenje-kosovo-/33846908.html
[13] Kancelarija za Kosovo i Metohiju Vlada Republike Srbije. (4.4.2016). Vučić: Gazivode ne damo. https://www.kim.gov.rs/lat/v1319.php
[14] Radio Slobodna Evropa. (3.8.2026). Od hapšenja do iskopavanja: Šta se zna o masovnoj grobnici u Zubinom Potoku?. https://www.slobodnaevropa.org/a/kosovo-zubin-potok-grobnice-hapsenja/33820780.html
[15] DW. (2.5.2023). Srbija i Kosovo usvojili Deklaraciju o nestalim osobama. https://www.dw.com/sr/srbija-i-kosovo-usvojili-deklaraciju-o-nestalim-osobama/a-65496484
[16] Radio Slobodna Evropa. (31.7.2026). U Kraljevu hapšenje zbog ‘špijunaže’, u Prištini kažu zbog davanja informacija o masovnoj grobnici. https://www.slobodnaevropa.org/a/srbija-hapsenje-spijunaza-masovna-grobnica-kosovo/33819300.html
[17] Radio Slobodna Evropa. (3.8.2026). Na Kosovu iskopavanje grobnice, šta bi pokazalo otvaranje arhiva u Srbiji. https://www.slobodnaevropa.org/a/grobnice-kosovo-arhiv-srbija-zubin-potok-/33821012.html
[18] Radio Slobodna Evropa. (8.8.2026). Predsjednik Ukrajine u posjeti Beogradu. https://www.slobodnaevropa.org/a/zelenski-beograd-vucic/33824764.html
[19] Newsmax Balkans. (10.8.2026). Zelenski u Srbiji: Šta je poseta donela Beogradu i kuda ide srpska diplomatija? https://www.youtube.com/watch?v=R29B14Q6Zio&t=1089s
[20] Newsmax Balkans. (12.8.2026). Srbija pred novim izazovima: Izbori, EU uslovi, situacija na KiM. https://www.youtube.com/watch?v=Zg2WryTdHyk&t=2352s
[21] FTV. (3.8.2026). Vučić nastavio posjetu BiH: Na rasporedu rodno mjesto njegovog oca, selo Čipuljić kod Bugojna. https://www.youtube.com/watch?v=IJQKEvCQAUY