Bližnji vzhod: Iran
Septembrsko dogajanje na bližnjem vzhodu bi lahko opisali z naslovom romana iz leta 1929, ki nosi naslov Na zahodu nič novega. Bližnji vzhod so zaznamovali neuspešni poskusi dogovora med Iranom in Združenimi državami Amerike ter stopnjevanje in nadaljevanje spopadov. Napadi in napredovanje hutijevcev in napadi na naftno infrastrukturo so še dodatno zamajali gotovost svetovnega naftnega trga zaradi plovbe in oskrbe z nafto, civilisti pa so zaradi spopadov zapuščali svoje domove. Izraelske operacije v južnem Libanonu so se nadaljevale, z posebno akcijo so uspele uničiti predore organizacije Hezbolah.
1. ZDA in Iran: pogajanja o koncu vojne
Mohsen Rezaj, vodja iranskega Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je prek katarskih posrednikov ZDA prenesel pogoje za končanje vojne. Ti vključujejo konec vojne na vseh frontah, sprostitev zamrznjenih sredstev in konec pomorske blokade. Pomembno spremembo predstavlja dejstvno, da tokrat med pogoji ni zahteve po denarni odškodnini za škodo, ki je nastala med vojno. Teheran prav tako trdi, da je pripravljen na nadaljevanje vojne, če ne bo dosežen dogovor med ZDA in Iranom. Rezaj je dejal, da bi bile ob morebitnem iranskem odzivu tarče lahko ameriška oporišča in podjetja na Bližnjem vzhodu. Povedal je tudi, da se Iran v svojem vojaškem načrtovanju osredotoča na ameriške pomorske zmogljivosti v Perzijskem in Omanskem zalivu ter Arabskem morju. Teheran po Rezajevih besedah še naprej spoštuje versko prepoved jedrskega orožja. Zatrdil je, da ta doktrina ostaja nespremenjena, vendar dodal, da ne ve, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.¹
Ameriški predsednik Donald Trump je 22. septembra na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov Iranu zagrozil z uničenjem, če ne bo sklenil dogovora o koncu vojne. Vztrajal je tudi pri tem, da Iran ne sme imeti jedrskega orožja. Kljub grožnjam je izrazil prepričanje, da bodo dosegli dogovor.²
Naslednji dan je iranski predsednik na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ameriške napade označil za strahopetne. Pokazal je slike pokojnega vrhovnega voditelja Alija Hameneja in več kot 150 šolarjev, ubitih v prvih dneh konflikta.³ Kljub pogovorom je Trump 26. septembra zavrnil iranski predlog za ponovno odprtje Hormuške ožine in konec spopadov. Po njegovih besedah želi Iran ožino odpreti, ker zaradi omejene plovbe izgublja prihodke. Trump je tudi zatrdil, da ZDA v vojni zmagujejo.⁴
2. Napredovanje Hutijevcev v Jemnu in napadi na Savdsko Arabijo
Hutijevci so septembra zavzeli celotno jemensko obalo Rdečega morja, vključno s pristaniškim mestom Moha in strateško pomembnim otokom Majun. Tako imajo hutijevske sile zdaj velik vpliv na plovbo skozi pomembno ožino Bab al Mandab. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je iz Jemna v Džibuti, ki leži na afriški strani ožine, v 24 urah pribežalo več kot 2000 ljudi. Tem ljudem v mestu Obok zagotavljajo hrano in vodo, vendar po opozorilih IOM potrebujejo dodatno pomoč.
Ožina Bab al Mandab je zelo pomembna, saj skoznjo poteka približno 12 odstotkov svetovne trgovine, 8 odstotkov prevoza utekočinjenega zemeljskega plina in 11 odstotkov pomorskega prevoza nafte. Član hutijevskega politbiroja Hazem al Asad je dejal, da bodo ladje lahko plule mimo nemoteno, vendar so se svetovne ladijske družbe na nedavne dogodke odzvale previdno. Kljub njegovim zagotovilom so bile v preteklih tednih napadene nekatere ladje, povezane s Savdsko Arabijo. Nekateri ladjarji so svoje ladje že pred tem preusmerili na pot okoli Rta dobrega upanja, kar podaljša ladijsko pot.⁵
Poleg Majuna so hutijevci prevzeli tudi nadzor nad otokoma Zugar in Haniš. Z zavzetjem teh strateško pomembnih otokov so še okrepili nadzor nad jemensko obalo Rdečega morja. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bi lahko zdaj stopnjevali napade na ladijski promet, saj se napetosti s Savdsko Arabijo, glavno podpornico jemenskih vladnih sil, ponovno zaostrujejo. Televizija Al Masirah, ki je blizu hutijevcem, je poročala, da je savdska vojska izvedla dva napada na letališče v Mohi, ki je pod nadzorom hutijevcev.⁶
2.1 Hutijevski napad na Savdsko Arabijo
Hutijevci so po prevzetju že prej navedenih pristanišč in otokov ob obali Rdečega morja stopnjevali napade tudi proti Savdski Arabiji. Trdijo, da so z droni in raketami napadli prestolnico Rijad ter objekte naftne družbe Aramco ob Rdečem morju. Savdske oblasti so sporočile, da so prestregle raketo, izstreljeno proti prestolnici, niso pa potrdile vseh napadov, o katerih poročajo hutijevci. V bližini riadskega letališča King Khalid so opazili dim pri rezervoarjih za gorivo, leti pa so bili začasno moteni. Hutijevci trdijo, da so napadi povračilni ukrep zaradi savdskega posredovanja v Jemnu.¹⁰
Hutijevci naj bi ciljali tudi sveto islamsko mesto Meka. Po navedbah koalicije pod vodstvom Savdske Arabije je zračna obramba prestregla dron južno od Meke, še preden je vstopil v prepovedani zračni prostor nad mestom. Tiskovni predstavnik koalicije Al Maliki je incident obsodil kot poskus strašenja vernikov. Hutijevci so napad na Meko zanikali in zatrdili, da svetih krajev ne napadajo. Savdska Arabija je v Meki prvič po letu 2017 izdala opozorilo pred možnostjo napada hutijevcev.⁸
Poleg hutijevcev je Savdsko Arabijo septembra prizadel tudi napad z droni, izstreljenimi iz Iraka, zaradi katerega je zaprla ključni naftovod. Irak je sporočil, da je razrešil vojaškega poveljnika v pokrajini, od koder so bili droni izstreljeni, in uvedel preiskavo. Savdska Arabija je že prej obtožila milice v Iraku, ki jih podpira Iran, da napadajo njene naftne objekte. Naftovod je dolg približno 1200 kilometrov in je Savdski Arabiji pomagal obiti Hormuško ožino. Rijad je sporočil, da ga je zaprl iz previdnosti, satelitski posnetki pa so pokazali ožgana tla in dim v bližini kraja napada. Naftovod je pomemben, saj je po navedbah Reutersa, prenašal približno 4 do 5 odstotkov svetovne oskrbe z nafto.⁷
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
1. B. V. “Iran sporoča, da je prek Katarja ZDA prenesel pogoje za končanje vojne.” MMC RTV SLO. (19. 9. 2026). https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-iranu/iran-sporoca-da-je-prek-katarja-zda-prenesel-pogoje-za-koncanje-vojne/794288
2. B. V. in G. V. “Trump v ZN-u zagrozil Iranu z uničenjem in hkrati napovedal možnost dogovora o koncu vojne.” MMC RTV SLO. (22. 9. 2026). https://www.rtvslo.si/svet/s-in-j-amerika/trump-v-zn-u-zagrozil-iranu-z-unicenjem-in-hkrati-napovedal-moznost-dogovora-o-koncu-vojne/794445
3. The Associated Press. “Iran’s President Delivers Defiant UN Speech, and Other Mideast Developments.” Associated Press. (23. 9. 2026). https://apnews.com/article/iran-us-israel-yemen-un-houthis-hormuz-september-23-2026-f92f4e2fcb039365c082f081b73d6915
4. Hunnicutt T., Hafezi P. in AlaaElDin M. “Trump Rejects Iranian Proposal to Open Hormuz and End Fighting.” Reuters, objavljeno na Internazionale. (26. 9. 2026). https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/09/26/iran-awaits-us-move-after-wsj-report-says-trump-rejects-peace-plan
5. Mansour M. “Red Sea Nations Watch as Houthis Seize Bab al-Mandeb Strait.” Al Jazeera. (13. 9. 2026). https://www.aljazeera.com/economy/2026/9/13/red-sea-nations-watch-as-houthis-seize-bab-al-mandeb-strait
6. STA in N. V. “Hutijevci prevzeli nadzor nad celotno jemensko obalo ob Rdečem morju.” 24ur.com. (11. 9. 2026). https://www.24ur.com/novice/tujina/hutijevci-prevzeli-nadzor-nad-celotno-jemensko-obalo-ob-rdecem-morju.html
7. BBC News. “Saudi Arabia shuts key oil pipeline after drone attack launched from Iraq.” BBC News. (12. 9. 2026). https://www.bbc.com/news/articles/c62m933465eo
8. Al Jazeera Staff in Reuters. “Saudi-led coalition intercepts Houthi drone headed for Mecca.” Al Jazeera. (16. 9. 2026). https://www.aljazeera.com/news/2026/9/16/saudi-led-coalition-intercepts-drone-headed-for-mecca
9. BBC News. “Houthis say they targeted Saudi capital with ballistic missiles.” BBC News. (19. 9. 2026). https://www.bbc.com/news/articles/cwly5d9v7r43o