Med 11. in 13. septembrom 2025 je Evro-atlantski svet Slovenije (EASS) v Ljubljani uspešno organiziral 13. izvedbo seminarja Balkan SAYS – Security Architecture Youth Seminar.
Letošnja izvedba je združila 50 mladih strokovnjakov, diplomatov in raziskovalcev iz 22 držav evro-atlantskega prostora, ki so odprto razpravljali o nekaterih najnujnejših varnostnih izzivih današnjega časa. Udeleženci so se v treh dneh udeležili petih tematskih panelov, interaktivnih delavnic, osrednjega predavanja ter številnih priložnosti za mreženje – vse z namenom spodbujanja kritičnega mišljenja, medsebojnega razumevanja in krepitve sodelovanja med prihodnjimi voditelji na področju varnosti.
Seminar sta uvodoma nagovorila dr. Iztok Prezelj, predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije (ATA), in Matic Kosirnik, predsednik Mladinske sekcije Evro-atlantskega sveta Slovenije (YATA). Slavnostni otvoritveni nagovor je imel minister za obrambo Republike Slovenije, mag. Borut Sajovic, ki je poudaril močno zavezanost Slovenije vključevanju mladih in mednarodnemu sodelovanju na področju varnosti.
Udeležence je navdihnil tudi osrednji nagovor nekdanjega predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja, ki je spregovoril o spreminjajočem se varnostnem okolju ter izpostavil pomen strateškega vodenja in geostrateškega pristopa k zagotavljanju stabilnosti v evro-atlantskem prostoru in na Zahodnem Balkanu.
Osrednji del Balkan SAYS 2025 je predstavljalo pet poglobljenih panelnih razprav o najnujnejših in najkompleksnejših varnostnih izzivih, s katerimi se danes spoprijema evro-atlantski prostor.
Seminar se je začel s panelom o obrambi vrednot Nata in vlogi Evrope pri zaščiti svobode, človekovih pravic, demokracije in vladavine prava, ki je postavil strateški ton celotnemu dogodku. Govorci so poudarili, da čeprav je bil Nato ustanovljen na skupnih načelih, same vrednote ne morejo zagotoviti miru in stabilnosti, če niso podprte z verodostojnimi zmogljivostmi. Razprava se je osredotočila na odgovornost Evrope, da prevzame večji del bremena znotraj Nata ter politične zaveze pretvori v konkretne prispevke. Udeleženci so razpravljali o tem, kako bodo Natovi cilji zmogljivosti za leto 2025 preoblikovali evropsko obrambno načrtovanje in strukture sil v prihodnjem desetletju, ter o tem, kako lahko Evropska unija k temu prizadevanju smiselno prispeva z okrepljenim razvojem zmogljivosti, usklajenimi nabavami, tesnejšim sodelovanjem med Natom in EU ter dolgoročno odpornostjo evropske obrambne industrijske baze. Panel je jasno poudaril, da bodo za zagotovitev dolgoročne varnosti in verodostojnosti Evrope potrebne ne le višje naložbe, temveč tudi globoke politične, vojaške in industrijske spremembe.
Drugi panel se je osredotočil na zamrznjene konflikte na Zahodnem Balkanu ter preučil, kako nerešeni spori še naprej zavirajo regionalno stabilnost in evro-atlantsko povezovanje. Govorci so izpostavili, da dediščina preteklosti, od spornih državnosti in etničnih delitev do nerešenih mejnih vprašanj, še vedno oblikuje politično dinamiko v regiji ter odpira prostor za vpliv zunanjih akterjev. Razprava je poudarila, da ti konflikti niso nastali po krivdi trenutne generacije, a brez njenega aktivnega vključevanja tudi ne bodo rešeni. Kot ključna orodja za obnovo zaupanja, krepitev regionalnega sodelovanja in ponovni zagon evropske ter evro-atlantske integracije Zahodnega Balkana so bile izpostavljene pobude od spodaj navzgor, spravni procesi in ukrepi za krepitev zaupanja.
Tretji panel je obravnaval enake možnosti in vključevanje na področju varnosti ter poudaril, da zastopanost ni simbolična gesta, temveč ključen element legitimnosti, verodostojnosti in operativne učinkovitosti obrambnih in varnostnih institucij. Govorci so poudarili, da vključujoče strukture izboljšujejo sprejemanje odločitev, odražajo družbe, ki jim služijo, ter krepijo odpornost v času kriz. Razprava je pozvala k polni in enakopravni vključitvi žensk na vseh ravneh varnostne politike in obrambnega načrtovanja ter poudarila, da je treba raznolikost razumeti ne kot ideal, temveč kot strateško zmogljivost samo po sebi.
Na to se je navezoval četrti panel, ki je obravnaval izziv dezinformacij in odpornosti medijev na Zahodnem Balkanu, regiji, ki je pogosto tarča usklajenih tujih in domačih vplivnih kampanj. Udeleženci so razpravljali, kako dezinformacije spodkopavajo zaupanje v institucije, spodbujajo polarizacijo in ogrožajo demokratične procese. Razprava se je osredotočila na potrebo po krepitvi neodvisnih medijev, zaščiti svobode izražanja in spodbujanju kritične medijske pismenosti, zlasti med mladimi, kot ključnih elementov nacionalne in regionalne varnosti. Zaključeno je bilo, da je krepitev družbene odpornosti enako pomembna kot razvoj vojaških zmogljivosti.
Zadnji, peti panel je pogled usmeril onkraj neposredne soseščine in obravnaval vprašanje kooperativne varnosti na južnem krilu Nata, ki obsega Severno Afriko, Bližnji vzhod in Sahel. Govorci so opozorili, da nestabilnost v tej regiji, ki jo poganjajo terorizem, dolgotrajni konflikti, migracijski pritiski in geopolitična tekmovanja, predstavlja pomembno varnostno tveganje za evro-atlantski prostor. Poudarili so, da si Nato ne more privoščiti zanemarjanja juga, medtem ko se osredotoča predvsem na vzhodno krilo, ter pozvali k bolj usklajenemu, koherentnemu in odgovornemu pristopu k reševanju varnostnih izzivov na jugu. To bo zahtevalo trajno politično pozornost, tesnejše sodelovanje z regionalnimi partnerji in jasnejše uravnoteženje med odvračanjem, obrambo in preprečevanjem kriz.
Skozi vseh pet panelov so udeleženci dobili predstavo, kako globoko prepleteno in hitro spreminjajoče se je današnje varnostno okolje in kako njegovo uspešno obvladovanje zahteva novo razmišljanje, močnejše sodelovanje ter aktivno vključevanje naslednje generacije varnostnih strokovnjakov.
Balkan SAYS je ponovno pokazal ključno vlogo mladih v mednarodni varnostni politiki. S poglobljenimi razpravami, delavnicami in neformalnimi izmenjavami so udeleženci prispevali sveže poglede, kritična vprašanja in inovativne ideje za zapletene strateške izzive. Seminar je zasnovala in izvedla Mladinska sekcija Evro-atlantskega sveta Slovenije. Organizacijska ekipa 17 članov je oblikovala panele, zasnovala njihovo vsebino in vodila razprave, zaradi česar je bila letošnja izvedba resnično pobuda mladih.
Evro-atlantski svet Slovenije se iskreno zahvaljuje Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije za dragoceno in dolgoletno podporo ter vsem govornikom, moderatorjem in udeležencem, ki so prispevali k uspehu letošnje izvedbe.
Spodbujamo nadaljevanje dialoga, sodelovanja in voditeljstva ter se veselimo nove generacije mladih strokovnjakov na Balkan SAYS 2026.
