Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani je v petek, 6. februarja 2026, potekal pogovor z evropskim komisarjem za obrambo in vesolje, g. Andriusom Kubiliusom. Dogodek so soorganizirali Evro-atlantski svet Slovenije, Katedra za obramboslovje Fakultete za družbene vede v Ljubljani ter Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Razpravo je moderirala izr. prof. dr. Jelena Juvan in je potekala v angleškem jeziku.
Razprava je bila namenjena obravnavi aktualnih geopolitičnih izzivov ter vloge Evropske unije na področju obrambe, varnosti in vesoljskih tehnologij. Dogodka se je udeležilo približno 90 udeležencev, med njimi študenti, mladi strokovnjaki, diplomati ter predstavniki strokovne in širše javnosti.
V kontekstu zaostrenih varnostnih razmer na evropskih mejah, dinamičnih transatlantskih odnosov ter vse intenzivnejše globalne tehnološke konkurence je komisar Kubilius predstavil ključne usmeritve Evropske komisije pri krepitvi strateške avtonomije, odpornosti in obrambnih zmogljivosti Evropske unije. Poudaril je potrebo po celostnem pristopu, ki povezuje obrambno politiko, industrijske zmogljivosti in tehnološki razvoj.
V svojem nastopu je izpostavil, da bodo tehnološki razvoj, vesolje in geopolitika v prihodnjih desetletjih doživeli temeljite preobrazbe, kar bo od Evrope zahtevalo večjo strateško samostojnost in odločnost. Po njegovih besedah mora Evropska unija iz aktualnih kriz iziti bolj konsolidirana, bolje organizirana ter pripravljena na spoprijemanje z novimi varnostnimi in geopolitičnimi izzivi.
Ključna sporočila razprave
-
- Evropska unija se bo zaradi ponavljajočih se kriz neizogibno nadalje konsolidirala, kar bo vodilo v večjo organiziranost ter krepitev pristojnosti na področju varnosti in obrambe.
- Transatlantski kontekst se spreminja: Združene države Amerike svojo strateško pozornost vse bolj usmerjajo v indopacifiško regijo, zato Evropa prevzema večjo odgovornost za lastno varnost.
- Razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti mora biti usmerjen v prihodnost. Ključno vlogo bodo imeli umetna inteligenca, brezpilotni sistemi ter kibernetske in kvantne tehnologije, ki vse bolj oblikujejo naravo sodobnega in prihodnjega bojevanja.
- Vesolje postaja kritična infrastruktura sodobnega strateško-varnostnega okolja. Komunikacijski in navigacijski sistemi so nepogrešljivi, zato mora EU stremeti k večji tehnološki avtonomiji in zmanjševanju odvisnosti od zunanjih akterjev. Sistem Galileo predstavlja pomembno evropsko strateško prednost.
- Učinkovita in uspešna obramba zahteva večjo organizacijsko in operativno integracijo zmogljivosti, tako med državami članicami EU kot tudi v sodelovanju z drugimi evropskimi državami. Pri tem imajo posebno vrednost izkušnje ukrajinske obrambe.
- Javno mnenje vse bolj podpira krepitev evropske obrambne dimenzije, kar morajo nacionalna vodstva in institucije EU prepoznati ter temu prilagoditi jasno in transparentno komunikacijo z javnostjo.
Geopolitično okolje: od Rusije do Indopacifika
Evropa se sooča z agresivno Rusijo in realno možnostjo, da bi ta v prihodnjih letih neposredno ogrožala evropske države. Sočasno se strateška pozornost Združenih držav Amerike vse izraziteje preusmerja proti indopacifiški regiji, kjer narašča vojaška in politična moč Kitajske. Takšno varnostno okolje pomeni, da Evropa ne more več izhajati iz predpostavke, da bo ameriški varnostni ščit trajno samoumeven, saj so ameriške zmogljivosti omejene in razporejene globalno. Prevzemanje večje odgovornosti za lastno obrambo zato postaja strateška nujnost, ne več zgolj politična ambicija.
Obrambne zmogljivosti in razvojne prioritete
Države članice zveze Nato so v letu 2025 sprejele nove cilje zmogljivosti. To ima pomembne posledice tudi za Evropsko unijo, saj je 23 članic Nata hkrati tudi držav članic EU, kar zahteva usklajevanje nacionalnih in evropskih obrambnih prizadevanj v širšem evropskem varnostno-obrambnem okviru.
Uresničevanje teh ciljev zahteva povečanje obrambnih izdatkov ter usmerjanje vlaganj v zmogljivosti prihodnosti, zlasti na naslednjih področjih:
-
- brezpilotni sistemi,
- digitalno in informacijsko bojevanje,
- umetna inteligenca,
- kvantne tehnologije.
Po besedah komisarja Kubiliusa to pomeni postopno, a vztrajno povečevanje obrambnih izdatkov, s poudarkom na razvoju naprednih in prebojnih tehnologij, ki bodo oblikovale prihodnjo naravo bojevanja. Te tehnologije je treba razumeti kot osrednje strateško jedro prihodnje obrambe, ne zgolj kot dopolnilo obstoječim zmogljivostim.
Posebno pozornost je namenil tudi krepitvi evropske strateške avtonomije na področju vesoljskih komunikacijskih in navigacijskih sistemov, ki predstavljajo temelj sodobnega vojaškega delovanja ter širše družbene varnosti in odpornosti. V tem kontekstu je bil sistem Galileo izpostavljen kot primer uspešne evropske tehnološke neodvisnosti. Sodobne tehnologije tako vse manj delujejo kot podporni element, temveč postajajo osrednji gradnik sodobne obrambne arhitekture.
Transatlantsko ravnotežje in evropske zmogljivosti
Evropa se mora pripraviti na postopno nadomeščanje zmogljivosti, ki jih danes v veliki meri zagotavljajo Združene države Amerike. To ne zadeva zgolj kadrovskih prispevkov, temveč predvsem ključne podporne zmogljivosti (ang. enablement), kot so logistika, strateške komunikacije, obveščevalno-nadzorne zmogljivosti, strateški zračni prevozi, protizračna obramba ter vesoljska podpora.
Posebej je bila poudarjena potreba, da Evropa samostojno razvije in vzdržuje jedrne zmogljivosti za hitro posredovanje v krizah, ki so bile doslej v veliki meri odvisne od ameriške podpore. Po mnenju komisarja je prav to ključni predpogoj za večjo operativno avtonomijo Evrope in njeno verodostojnost kot varnostnega akterja.
Organizacija in upravljanje: postopno poglabljanje integracije
Evropski pravni okvir določa, da je obramba pretežno v pristojnosti držav članic, medtem ko se velik del obrambnega načrtovanja, standardizacije in operativnega usklajevanja izvaja v okviru Nata. Takšna razdelitev pristojnosti je po besedah govorca privedla do nekaj strukturnih izzivov, med katerimi so:
-
- fragmentacija obrambnih nabav in proizvodnje,
- odsotnost enotnega evropskega obrambnega trga,
- izguba konkurenčnosti in delovnih mest v evropski obrambni industriji,
- odtekanje evropskih finančnih sredstev v nakupe zunaj Evropske unije.
Kljub temu se Evropa po njegovem mnenju premika, sicer postopno, a vsebinsko globoko, v smer poglabljanja sodelovanja in skupnega upravljanja obrambnih zmogljivosti. Ta proces je opisal kot obliko praktične integracije, ki se razvija prek medvladnih dogovorov in skupnih projektov, brez formalnih sprememb ustanovnih pogodb. Primerjal ga je z razvojem schengenskega prostora, kjer je dejanska integracija postopoma presegla prvotne institucionalne omejitve.
Javno mnenje in komunikacija z državljani
Komisar Kubilius je poudaril, da je uspeh predlaganih sprememb v veliki meri odvisen od javne podpore. Raziskave Eurobarometra kažejo, da varnost postaja ena osrednjih skrbi evropskih državljanov, hkrati pa se v številnih državah krepi podpora razvoju evropske obrambne dimenzije.
Pri tem ima ključno vlogo politično voditeljstvo, ki mora državljane jasno, razumljivo in transparentno obveščati ter jih aktivno vključevati v razpravo o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Le na ta način je mogoče zagotoviti demokratično legitimnost globljih institucionalnih in obrambnih sprememb.
Predlagani institucionalni in operativni koraki
V razpravi so bili izpostavljeni tudi nekateri konkretni predlogi za prihodnji razvoj evropske varnosti in obrambe. Med njimi:
-
- vzpostavitev Evropskega varnostnega sveta kot platforme največjih evropskih držav z rotirajočim predsedovanjem, namenjene strateškemu usklajevanju (ideja je še v zgodnji fazi, a z zaznano visoko dodano vrednostjo);
- oblikovanje evropskih sil hitrega odziva (ang. Rapid Reaction Force) kot odziv na obstoječe vrzeli pri kriznem posredovanju;
- razvoj skupnih evropskih obrambnih sistemov ter krepitev obrambne industrije v EU z namenom zmanjšanja fragmentacije in povečanja konkurenčnosti;
- sistematična integracija ukrajinskih izkušenj in zmogljivosti v evropske standarde, doktrine in sisteme usposabljanja.
Vesolje, Grenlandija in Arktika
Vesolje je bilo opredeljeno kot kritična obrambna domena, zlasti na področju komunikacij in navigacije. V kontekstu Grenlandije in Arktike je komisar izpostavil potrebo po bolj konstruktivnem dialogu s partnerji ter po krepitvi evropske prisotnosti v tej strateško pomembni regiji, ki jo Združene države Amerike umeščajo v okvir svoje zahodne hemisfere.
Pogled v prihodnost: tehnologija, demokratična odpornost in znanje
Čeprav je dolgoročni razvoj tehnologije, vključno z vesoljskimi zmogljivostmi, težko natančno napovedati, je po mnenju komisarja jasno, da se bosta tehnologija in geopolitika vse tesneje prepletali. Demokratična odpornost Evrope bo zato vse bolj odvisna od njene sposobnosti, da pravočasno prepoznava strateške trende, oblikuje jasne usmeritve ter samozavestno in verodostojno nastopa v mednarodnih razpravah.
Zaključek
V nagovoru je komisar podal jasno in neposredno sporočilo mladim o pomenu temeljnih intelektualnih veščin in aktivnega razumevanja sveta. Poudaril je pomen branja, pisanja in javnega izražanja kot orodij za oblikovanje kritičnega mišljenja in vplivanja na družbo:
»Naučiti se morate brati, pisati in govoriti – ohranjati radovednost in razumevanje dogajanja. Pisanje pomaga strukturirati razmišljanje, govor pa omogoča vplivanje na druge.«
Po njegovih besedah so prav sposobnost analitičnega razmišljanja, jasnega izražanja ter širšega razumevanja političnega in varnostnega okolja ključne za delovanje prihodnjih generacij v vse bolj kompleksnem mednarodnem prostoru.
Evropa se danes sooča z odločitvami, ki bodo dolgoročno določile njen položaj v mednarodnem sistemu; od višine in strukture obrambnih izdatkov do razvoja inovacij, institucionalnih reform in zagotavljanja javne legitimnosti. Soočanje z novo varnostno realnostjo zato zahteva premišljeno kombinacijo strateške avtonomije, trdnega transatlantskega partnerstva in močne evropske industrijske baze.
