Situacijska soba: Afrika – maj 2026

Sudan, Sahel in Somalija

Maj 2026 je potrdil vzorec, ki zaznamuje afriška krizna žarišča: diplomatska prizadevanja so se nadaljevala, a na terenu niso prinesla preobrata. V Sudanu vojna med vojsko (SAF) in Hitrimi podpornimi silami (RSF) prehaja v fazo izčrpavanja, v kateri postaja osrednje orožje brezpilotni letalnik – RSF je 4. maja z droni napadel celo prestolnico Kartum. V Sahelu je koalicija z Al Kaido povezanih borcev (JNIM) in tuareških separatistov (FLA) po obsežnih napadih konec aprila razglasila blokado Bamaka in zavzela oporišča na severu Malija. V Somaliji oživljeni al-Šabab izkorišča prepletanje politične krize in krize financiranja mednarodne mirovne misije ter znova zavzema izgubljeno ozemlje. Skupni imenovalec meseca so dolgotrajni konflikti brez jasnih frontnih črt, vse večja vloga brezpilotnih letalnikov, gospodarsko vojskovanje v obliki blokad oskrbovalnih poti, ter mednarodna prizadevanja, ki na terenu ne prinašajo preobrata.

1. Sudan: vojna izčrpavanja in vzpon bojevanja z brezpilotniki

Vojna med sudansko vojsko (SAF) in paravojaškimi Hitrimi podpornimi silami (RSF) je v četrtem letu zašla v vojaški pat, ki je državo dejansko razdelil: vzhod in osrednji del nadzoruje vojska, zahod, torej Darfur in dele Kordofana, pa RSF. Oblikovali sta se dve vzporedni vladi ena v Port Sudanu (SAF) in druga v Nyali (RSF), kar dodatno otežuje iskanje enotne politične rešitve.¹

Maja se je težišče spopadov ohranilo v Kordofanu. Vojska je sredi meseca prebila obleganje mesta Dilling v Južnem Kordofanu, ki so ga vzdrževale sile TASIS (zveza RSF in upornikov SPLM-N), ter tako omogočila oskrbo svojih enot in humanitarne dostave. Hkrati sta obe strani kopičili enote pred pričakovanim večjim spopadom v Severnem Darfurju.²

Najbolj zgovoren znak spremenjene narave vojne je vseprisotna uporaba brezpilotnih letalnikov. RSF je 4. maja z njimi napadel kartumsko letališče in bližnje vojaške objekte. To nakazuje na pomembno eskalacijo zračnih napadov na prestolnico, ki se je po lanski povrnitvi pod nadzor vojske vračala v krhko normalnost. Vojska je za omogočanje napadov obtožila tuje akterje, med njimi Etiopijo; ta je obtožbe zavrnila in odgovorila s svojimi, kar kaže na nevarno regionalno razsežnost konflikta.¹

V ozadju vojaškega zastoja ostaja ena najhujših humanitarnih kriz na svetu. Po zavzetju El Fašerja oktobra lani so neodvisni preiskovalci OZN ugotovili znake genocida nad ne arabskimi skupnostmi,³ lakota pa je uradno razglašena v El Fašerju in Kadugliju, pri čemer je ogroženih še okoli dvajset območij.⁴ Sudanski primer kaže, kako poceni in psihološko učinkovito orožje v kombinaciji z gospodarskim izčrpavanjem podaljšuje vojno, ki izgublja geografske meje.

2. Sahel: džihadistično-separatistično zavezništvo in oblegani Bamako

V Maliju je maj zaznamovalo nadaljevanje šoka s konca aprila, ko so z Al Kaido povezani borci JNIM in tuareški separatisti Fronte za osvoboditev Azavada (FLA) izvedli usklajene napade na več mest hkrati – Bamako, Gao, Kidal, Mopti in Sévaré. Sodelovanje sicer ideološko različnih skupin razkriva pragmatično zavezništvo, v katerem skupni cilj, oslabitev vojaške hunte, prevlada nad razlikami.⁵

JNIM je 28. aprila razglasil popolno blokado prestolnice Bamako. Gre za nadaljevanje gospodarske vojne: skupina že od septembra 2025 napada cisterne z gorivom, kar je državo pahnilo v hudo pomanjkanje in razgalilo omejen domet oblasti zunaj prestolnice. 1. maja sta FLA in JNIM po umiku malijskih in ruskih sil (Afriški korpus) zavzela oporišče Tesalit na skrajnem severu, vojska pa je konec meseca, 27. maja, okoli Kidala začela bombardiranje z brezpilotnimi letalniki in letali Su-24, pri čemer je bila po poročanjih zadeta tudi mošeja.⁶

Mali se vse bolj zanaša na rusko vojaško podporo, saj zahodne sile po odhodu francoskih sil in misije ZN niso pustile učinkovite zamenjave, ruski Afriški korpus pa Kidala ni uspel obdržati.⁶ Nasilje se širi tudi čez meje: v nigrski regiji Tilabéri sta JNIM in lokalna podružnica Islamske države izvedla več zased na vojaške enote, na vzhodu Burkine Faso pa so napadi na vasi in varnostne položaje ostali pogosti. Zahodna Afrika tako ostaja regija z največjim deležem žrtev terorizma na svetu.⁷ Razmere potrjujejo, da zgolj vojaški odgovor brez naslavljanja gospodarskih in družbenih vzrokov ne zadošča.

3. Somalija: oživljeni al-Šabab in kriza financiranja mirovne misije

V Somaliji se prepletata varnostna in politična kriza. Mandat predsednika Hassana Šejka Mohamuda se izteka maja 2026, pred tem pa naj bi država prešla z dosedanjega posrednega volilnega sistema na splošno volilno pravico – načrtu odločno nasprotujeta zvezni državi Puntland in Džubaland.¹⁰ Spor o volilnem modelu je pozornost Mogadiša odvrnil od vojne proti islamistični skupini al-Šabab, ki je medtem znova zavzela velik del ozemlja, ki ga je vlada osvojila v ofenzivi v letih 2022 in 2023.⁹

Maja je vlada s posebnimi enotami in zračnimi napadi, tudi z brezpilotnimi letalniki, ohranjala pritisk na al-Šabab; o napadih so poročali 13. maja v regiji Srednji Šabele, 16., 21. in 24. maja v regiji Hiran ter 22. maja v Spodnjem Šabelu. Vzporedno je na severu, v gorah pokrajine Bari (Puntland), med 3. in 14. majem podružnica Islamske države (IS-Somalija) izvedla napade, v katerih je bilo ubitih najmanj šest vojakov. Somalija tako ostaja eno redkih afriških žarišč z dvema ločenima džihadističnima grožnjama hkrati.⁸

V ozadju vojaških operacij se zaostruje vprašanje financiranja Afriške podporne in stabilizacijske misije v Somaliji (AUSSOM), ki somalijskim silam pomaga v boju proti al-Šababu. Misija je močno podhranjena, zanesljiva sredstva za leto 2026 pa niso zagotovljena.¹¹ Ker je Evropska unija med ključnimi donatorji misije in prek misij Skupne varnostne in obrambne politike (SVOP) podpira somalijske sile, gre za zgodbo s konkretnimi evropskimi posledicami: krčenje zahodnega financiranja bi neposredno oslabilo obrambo države pred islamisti.¹⁰

Negotovost se je razširila tudi na morje. Med 21. aprilom in 2. majem so bile ob obalah Somalije in Jemna ugrabljene tri ladje. Ponoven vzpon somalijskega piratstva je rezultat zmanjšane navzočnosti mornaric zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in povečanja ladijskega prometa.⁸ Somalijski primer kaže, kako varnostni prehod, torej napovedani umik mednarodnih sil, brez politične poravnave in vzdržnega financiranja ustvari vakuum, ki ga zapolnijo oboroženi akterji; breme pa vse bolj nosijo prav zunanji, tudi evropski partnerji.

* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.

Viri

1. International Crisis Group. “Sudan.” CrisisWatch. (maj 2026) https://www.crisisgroup.org/africa/horn-africa/sudan
2. Al Jazeera. “After three years of war, Sudan army and RSF locked in military impasse.” Al Jazeera. (16.4.2026) https://www.aljazeera.com/news/2026/4/16/after-three-years-of-war-sudan-army-and-rsf-locked-in-military-impasse
3. Al Jazeera. “UN accuses paramilitary RSF of committing war crimes in Sudan’s el-Fasher.” Al Jazeera. (13.2.2026) https://www.aljazeera.com/news/2026/2/13/un-accuses-paramilitary-rsf-of-committing-war-crimes-in-sudans-el-fasher
4. “Sudan’s deadly divide: The RSF and SAF’s reign of terror.” Brookings. (24.11.2026) https://www.brookings.edu/articles/sudans-deadly-divide-the-rsf-and-safs-reign-of-terror/
5. Obadare, E. “What’s at Stake in Mali – and What Comes Next.” Council on Foreign Relations. (5.5.2026) https://www.cfr.org/articles/whats-at-stake-in-mali-and-what-comes-next
6. Foreign Policy. “Mali Strikes Rebel-Held Kidal as Insurgency Worsens.” Foreign Policy. (20.5.2026) https://foreignpolicy.com/2026/05/20/mali-rebels-kidal-fla-jnim-sahel-violence/
7. Center for Preventive Action. “Violent Extremism in the Sahel.” CFR Global Conflict Tracker. (maj 2026) https://www.cfr.org/global-conflict-tracker/conflict/violent-extremism-sahel
8. International Crisis Group. “Somalia.” CrisisWatch. (maj 2026) https://www.crisisgroup.org/africa/horn-africa/somalia
9. Africa Center for Strategic Studies. “Somalia at Risk of Becoming a Jihadist State.” Africa Center for Strategic Studies. (5.2.2026) https://africacenter.org/publication/asb45en-somalia-risk-jihadist-state/
10. International Crisis Group. “Helping Somalia Move Beyond a Shaky Status Quo.” International Crisis Group. (16.10.2025) https://www.crisisgroup.org/cmt/africa/somalia/helping-somalia-move-beyond-shaky-status-quo
11. The Global Observatory (IPI). “With AUSSOM’s Funding Challenges Here to Stay, What Are the Options for the Mission’s Future in Somalia?” IPI Global Observatory. (22.1.2026) https://theglobalobservatory.org/2026/01/with-aussoms-funding-challenges-here-to-stay-what-are-the-options-for-the-missions-future-in-somalia/