Ljubljana, 10.–12. september 2026 – Evro-atlantski svet Slovenije in njegova mladinska sekcija YATA Slovenija sta med 10. in 12. septembrom 2026 v Ljubljani uspešno izvedla že 14. izvedbo mednarodne mladinske varnostne konference Balkan SAYS – Security Atlantic Youth Seminar.

Letošnja izvedba je v treh dneh razprav, delavnic, mreženja in izmenjave pogledov o prihodnosti evro-atlantske varnosti povezala 80 udeležencev iz 24 držav, med njimi 50 mladih strokovnjakov, 20 govorcev in drugi gosti.

Osrednja tema Balkan SAYS 2026 je bila »Prihodnost evro-atlantske varnosti v obdobju strateške negotovosti« (The Future of Euro-Atlantic Security in an Era of Strategic Uncertainty). Program je obravnaval nekatere najpomembnejše izzive, s katerimi se danes sooča evro-atlantski prostor, med drugim prihodnost evropskega varnostnega reda, transatlantske odnose, prilagajanje Nata in Evropske unije, obrambne zaveze in razvoj zmogljivosti, Zahodni Balkan, hibridne grožnje, odpornost ter prihodnost diplomacije.

Platforma za mlade strokovnjake in evro-atlantski dialog

Balkan SAYS se je v zadnjem desetletju razvil v pomembno regionalno in evro-atlantsko platformo za mlade strokovnjake, študente, diplomate, raziskovalce in praktike, ki delujejo na področjih mednarodne varnosti, obrambe, diplomacije, mednarodnih odnosov in regionalnega sodelovanja.

Konferenca ustvarja prostor, v katerem lahko mladi strokovnjaki z Zahodnega Balkana, širšega evro-atlantskega prostora in drugih regij neposredno sodelujejo z izkušenimi odločevalci, strokovnjaki ter predstavniki mednarodnih institucij. Program združuje strokovne panelne razprave, individualne pogovore, interaktivne delavnice in neformalno mreženje.

Balkan SAYS, ki poteka v Ljubljani, predstavlja tudi obliko mladinske diplomacije in mednarodne promocije Slovenije. Mlade strokovnjake iz obeh strani atlantika povezuje s slovenskimi institucijami, strokovnjaki in organizacijami ter obenem krepi vlogo Slovenije kot prostora za dialog o vprašanjih evro-atlantske varnosti.

Otvoritev in osrednji nagovor

Balkan SAYS 2026 se je začel v četrtek, 10. septembra, z uvodnima nagovoroma Matica Kosirnika, predsednika YATA Slovenija in vodje projekta Balkan SAYS 2026, ter prof. dr. Iztoka Prezlja, predsednika Evro-atlantskega sveta Slovenije. Otvoritvi je sledil nagovor veleposlanika Matjaža Longarja z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije.

Osrednji govor z naslovom »Kaj sledi? Prihodnost evro-atlantske varnosti v obdobju strateške negotovosti« (What Comes Next? The Future of Euro-Atlantic Security in an Era of Strategic Uncertainty) je imel veleposlanik dr. Andrej Benedejčič, stalni predstavnik Republike Slovenije pri Natu.

V svojem nagovoru je začrtal širši strateški okvir konference ter se osredotočil na spreminjanje evro-atlantskega varnostnega okolja, razvoj vloge Nata, potrebo po večji evropski odgovornosti ter pomen ohranjanja enotnosti, odpornosti in strateške jasnosti v obdobju negotovosti.

Panel I: Evropski varnostni red v svetu onkraj norm in predvidljivosti

Prvi panel z naslovom »Vrnitev politike moči? Evropski varnostni red v svetu onkraj norm in predvidljivosti« (A Return to Power Politics? Europe’s Security Order in a World Beyond Norms and Predictability) je bil posvečen spreminjanju evropske varnostne arhitekture in ponovnemu vzponu politike moči v mednarodnem sistemu.

Razprava se je osredotočila na vprašanje, ali se Evropa pomika proti bolj tradicionalni logiki ravnotežja moči ali pa pravila, institucije in mehanizmi kolektivne varnosti še naprej ostajajo temelj miru in stabilnosti. Govorci so razpravljali tudi o vlogi Nata in Evropske unije, negotovosti glede prihodnosti transatlantskih odnosov ter posledicah teh sprememb za male in srednje velike evropske države.

Na panelu so sodelovali:

  • dr. Erik Kopač, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije in nekdanji stalni predstavnik Republike Slovenije pri Natu;
  • polkovnik v pokoju Tucker Mansager, nekdanji politični svetovalec poveljnika Natovega Poveljstva zavezniških kopenskih sil – LANDCOM;
  • Bruce Bach, višji analitik za mednarodno varnostno politiko pri RAND Corporation in nekdanji načrtovalec sil v Natovi diviziji za obrambno obrambno politiko in načrtovanje;
  • dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec, višji analitik in kolumnist ter nekdanji ekonomski svetovalec na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Moskvi.

Razpravo je moderirala Katarina Ahčin, članica YATA Slovenija.

Delavnica I: Odločanje pod pragom 5. člena

Po prvem panelu so se udeleženci udeležili prve interaktivne delavnice z naslovom »Odločanje pod pragom 5. člena: odzivanje na pritiske sive cone na Natovem vzhodnem krilu« (Decision-Making Below Article 5: Managing Grey-Zone Pressure on NATO’s Eastern Flank).

Udeleženci so prevzeli vlogo neformalne svetovalne skupine Severnoatlantskega sveta, ki se mora odzvati na usklajeno kampanjo sive cone proti eni izmed Natovih zaveznic na vzhodnem krilu. Scenarij je vključeval politično prisilo, vojaško signaliziranje, kibernetske incidente in sovražne informacijske operacije, ob tem pa tudi nejasno pripisljivost odgovornosti ter različne poglede med zaveznicami.

Udeleženci so morali opredeliti pragove za kolektivni odziv, predlagati ustrezne ukrepe strateškega signaliziranja, obvladovati nesoglasja znotraj zavezništva ter pripraviti predloge za izboljšanje Natove pripravljenosti in procesa odločanja v podobnih kriznih situacijah. Delavnica jih je spodbudila, da presežejo teoretično razpravo in se soočijo s političnimi, operativnimi in komunikacijskimi izzivi, s katerimi se odločevalci srečujejo v dejanskih krizah sive cone.

Panel II: Od zavez k zmogljivostim

Drugi dan konference se je začel s panelom »Od zavez k zmogljivostim: ali izpolnjujemo obrambne zaveze?« (From Pledges to Capability: Are We Delivering on Defence Commitments?).

Panel je obravnaval eno ključnih vprašanj za prihodnjo verodostojnost Natove odvračalne in obrambne drže: kako politične zaveze in povečano obrambno porabo pretvoriti v konkretne vojaške zmogljivosti.

Govorci so razpravljali o uresničevanju Natovih ciljev zmogljivosti in zavez glede obrambnih vlaganj, razvoju evropske obrambne industrijske baze, sodelovanju med Natom in Evropsko unijo pri razvoju zmogljivosti ter vlogi manjših zaveznic pri zagotavljanju pomembnih prispevkov h kolektivni obrambi.

Na panelu so sodelovali:

  • Mateo Osterhagen-Zalles, namestnik direktorja Direktorata za obrambno načrtovanje v Natovi diviziji za obrambno politiko in načrtovanje;
  • Uroš Lampret, obrambni svetovalec na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Natu in nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije;
  • Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije Slovenije.

Razpravo je moderirala Maša Omahen, članica YATA Slovenija.

Panel je poudaril, da prihodnja verodostojnost Nata ni odvisna zgolj od finančnih zavez, temveč predvsem od sposobnosti zaveznic, da zagotovijo premestljive sile, sodobno opremo, zadostne zaloge, odporno infrastrukturo, vzdržno logistiko ter zmogljivosti, potrebne za obsežno in dolgotrajno obrambo.

Delavnica II: Upravljanje varnostne krize na Zahodnem Balkanu

Druga delavnica z naslovom »Upravljanje varnostne krize na Zahodnem Balkanu« (Managing a Security Crisis in the Western Balkans) je bila osredotočena na scenarij politične in varnostne krize v Bosni in Hercegovini.

Udeleženci so prevzeli vlogo svetovalcev Političnega in varnostnega odbora Evropske unije. Opredeliti so morali glavni cilj Evropske unije, predlagati prednostne ukrepe, obvladovati tveganja stopnjevanja ter določiti kazalnike uspešnosti v časovnem obdobju od 60 do 90 dni.

Scenarij je vključeval izzive, povezane z institucionalno krhkostjo, enostranskimi dejanji političnih akterjev, zunanjim vplivom, informacijskimi kampanjami, vlogo operacije EUFOR Althea ter omejitvami obstoječih mednarodnih instrumentov. Udeleženci so tako Zahodni Balkan obravnavali ne le kot regionalno vprašanje, temveč kot širši evropski varnostni izziv, ki zahteva strateško pozornost, institucionalno usklajevanje in politično jasnost.

Pogovor ena na ena: Prihodnost diplomacije

Program je vključeval tudi dva pogovora ena na ena z uglednimi gosti. V prvem, z naslovom »Prihodnost diplomacije v spreminjajočem se in fragmentiranem svetovnem redu« (The Future of Diplomacy in an Evolving and Fragmented World Order), je sodeloval prof. dr. Dimitrij Rupel, prvi zunanji minister Republike Slovenije, nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Združenih državah Amerike ter ena osrednjih osebnosti razvoja slovenske zunanje politike.

Pogovor je bil namenjen spremembam diplomacije v vse bolj fragmentiranem, tekmovalnem in nepredvidljivem mednarodnem okolju. Obravnaval je vlogo manjših držav, pritiske na multilateralne institucije, spreminjajočo se naravo diplomatskega delovanja ter lekcije, ki jih lahko mlajše generacije zunanjepolitičnih strokovnjakov črpajo iz slovenskih diplomatskih izkušenj.

Pogovor je moderiral Joshua W. Moolman, član YATA Slovenija.

Panel III: Zahodni Balkan kot preizkus odpornosti evropske varnosti

Tretji panel z naslovom »Zahodni Balkan kot varnostni stresni test: verodostojnost širitve EU in regionalna stabilnost« (The Western Balkans as a Security Stress Test: EU Enlargement Credibility and Regional Stability) je Zahodni Balkan obravnaval kot prostor, kjer se prepletajo vprašanja demokratičnih reform, institucionalne odpornosti, zunanjega vpliva in verodostojnosti Evropske unije.

Razprava se je osredotočila na vprašanje, ali lahko razvoj dogodkov v regiji povzroči širša evropska varnostna tveganja, kako institucionalne šibkosti vplivajo na prihodnji razvoj regije, kakšno vlogo imajo zunanji akterji ter kako verodostojnost politike širitve Evropske unije vpliva na dolgoročno stabilnost.

Na panelu so sodelovali:

  • veleposlanik Damjan Bergant, svetovalec predsednice Republike Slovenije za zunanjo politiko in nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Srbiji;
  • Sanja Radulović, prva svetovalka na Veleposlaništvu Črne gore v Republiki Sloveniji;
  • prof. dr. Dejan Jović, profesor mednarodnih odnosov in varnostnih študij na Univerzi v Zagrebu;
  • Boštjan Anžin, vodja integracije informativnega programa RTV Slovenija ter nekdanji balkanski dopisnik in vodja dopisništva.

Razpravo je moderirala Azra Kerić, članica YATA Slovenija.

Panel je poudaril, da Zahodni Balkan ostaja strateško pomemben del evro-atlantskega prostora. Verodostojnost širitvenega procesa, odpornost institucij in sposobnost Evrope za dosledno odzivanje na regionalne izzive bodo tudi v prihodnje pomembno vplivali tako na stabilnost regije kot na širše evropsko varnostno okolje.

Panel IV: Hibridne grožnje in zunanji vplivi

Zaključni panel z naslovom »Ali smo dovolj odporni? Hibridne grožnje in zunanji vplivi v evro-atlantskem prostoru« (Are We Resilient Enough? Hybrid Threats and External Influence in the Euro-Atlantic Space) je obravnaval vse večjo kompleksnost in sofisticiranost hibridnih groženj ter operacij tujega vplivanja.

Govorci so razpravljali o izkoriščanju informacijskega okolja, odvračanju pod pragom konvencionalnega konflikta, ranljivostih kritične infrastrukture ter vlogi novih in prebojnih tehnologij pri oblikovanju sive cone.

Na panelu so sodelovali:

  • veleposlanik Vladimir Vučinić, vodja Natove celice za podporo političnemu angažiranju v Bosni in Hercegovini ter nekdanji generalni direktor za Nato in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve Črne gore;
  • Katja Geršak, vodja Inštituta Trivelis za obrambo, varnost in odpornost ter soustanoviteljica organizacije Regional Dialogue;
  • dr. Uroš Svete, izredni profesor na Univerzi v Ljubljani in nekdanji direktor Urada Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost;
  • Igor Zidarič, generalni sekretar Evro-atlantskega sveta Slovenije.

Razpravo je moderirala Tara Miler, članica YATA Slovenija.

Panel je poudaril, da je treba odpornost razumeti kot prizadevanje celotne družbe, ki vključuje institucije, civilno družbo, medije, infrastrukturo, tehnologijo in državljane. Ker hibridne grožnje delujejo medsektorsko in pogosto pod tradicionalnimi pragovi konflikta, so strateško zavedanje, usklajevanje in pripravljenost ključnega pomena.

Pogovor ena na ena: Strateška vloga Evrope na Zahodnem Balkanu

Program se je zaključil s pogovorom ena na ena z naslovom »Strateška vloga Evrope na Zahodnem Balkanu v spreminjajočem se svetovnem redu« (Europe’s Strategic Role in the Western Balkans in a Changing World Order). Gostili smo Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika Republike Slovenije, predsednika Vlade Republike Slovenije in predsednika Državnega zbora ter ustanovitelja in direktorja Inštituta Prijatelji Zahodnega Balkana.

Pogovor je obravnaval vlogo Evrope na Zahodnem Balkanu v obdobju, ko se vprašanja širitve Evropske unije, demokratičnih reform, geopolitičnega tekmovanja in regionalne stabilnosti vse bolj prepletajo. Razprava se je dotaknila verodostojnosti širitvenega procesa Evropske unije, vpliva zunanjih akterjev, strateškega pomena regije za Evropo ter vloge Slovenije kot države z močnimi zgodovinskimi, političnimi in medčloveškimi vezmi z Zahodnim Balkanom.

Pogovor je moderirala Miriam Medved, članica YATA Slovenija.

Krepitev mrež in vključevanje mladih

Balkan SAYS 2026 je udeležencem poleg formalnega programa ponudil številne priložnosti za mreženje, neformalno izmenjavo mnenj ter vzpostavljanje dolgoročnega sodelovanja.

Udeleženci so prihajali iz Slovenije, držav Zahodnega Balkana, Evrope, Severne Amerike in širšega evro-atlantskega prostora. Njihova strokovna ozadja so obsegala varnostne študije, obrambo, diplomacijo, mednarodne odnose, evropske zadeve, javne politike, novinarstvo, civilno družbo in raziskovalno dejavnost.

Mednarodna in interdisciplinarna sestava skupine je pomembno prispevala h kakovosti razprav ter ustvarila močan občutek skupnega namena. Za številne udeležence Balkan SAYS ni predstavljal le akademskega ali strokovnega dogodka, temveč tudi priložnost za sklepanje prijateljstev, izmenjavo različnih pogledov in vključevanje v širšo mrežo mladih v evro-atlantskem prostoru.

Konferenca je ponovno pokazala tudi pomen vključevanja mladih v razprave o varnostni in zunanji politiki. Mladi strokovnjaki niso zgolj prihodnji voditelji, temveč že danes dejavno prispevajo k javni razpravi, oblikovanju politik in mednarodnemu sodelovanju.

Uspešna izvedba in trdni temelji za prihodnost

Balkan SAYS 2026 je ponovno potrdil pomen konference kot platforme za evro-atlantski dialog, vključevanje mladih in regionalno sodelovanje.

Letošnja izvedba je uspešno povezala visoko raven zastopanosti z vsebinsko strokovnostjo. Združila je ugledne govorce in mlade strokovnjake v formatu, ki spodbuja odprto razpravo, kritično razmišljanje in neposredno izmenjavo mnenj.

Organizatorji se iskreno zahvaljujemo vsem govorcem, udeležencem, partnerjem, podpornikom ter članom organizacijske ekipe, ki so prispevali k uspešni izvedbi konference.

Štirinajsta izvedba Balkan SAYS je obenem postavila pomembne temelje za prihodnost. Kmalu se bodo začele priprave na 15., jubilejno izvedbo Balkan SAYS, z ambicijo konferenco še dodatno okrepiti, razširiti njen mednarodni doseg ter odpreti novo poglavje zgodbe Balkan SAYS.

O Balkan SAYS in YATA Slovenija

Balkan SAYS – Security Atlantic Youth Seminar je mednarodna mladinska varnostna konferenca, ki jo organizirata Evro-atlantski svet Slovenije in YATA Slovenija. Združuje mlade strokovnjake z Zahodnega Balkana, iz evro-atlantskega prostora in drugih regij z namenom razprave o ključnih varnostnih, obrambnih, diplomatskih in družbenih izzivih.

S panelnimi razpravami, delavnicami, osrednjimi govori, pogovori ena na ena in mreženjem želi Balkan SAYS krepiti informiran dialog, vključevanje mladih in evro-atlantsko sodelovanje.

YATA Slovenija je mladinska sekcija Evro-atlantskega sveta Slovenije in del mednarodne mreže Youth Atlantic Treaty Association. Njeno poslanstvo je spodbujanje dialoga, izobraževanja in vključevanja mladih na področjih evro-atlantske varnosti, Nata, transatlantskih odnosov, mednarodnega sodelovanja in demokratične odpornosti.

Foto: Polona Zavrtanik | Evro-atlantski svet Slovenije