Vzhodna Evropa
Julij 2026 je zaznamovalo nadaljnje stopnjevanje vojne v Ukrajini ter krepitev političnih, vojaških in gospodarskih odzivov zahodnih držav. Rusija je okrepila obsežne raketne in brezpilotne napade na ukrajinska mesta, medtem ko je Ukrajina nadaljevala napade na rusko energetsko in logistično infrastrukturo. Vzporedno so NATO, Evropska unija in evropske države okrepili politično, vojaško in gospodarsko podporo Ukrajini ter nadaljevali prizadevanja za krepitev evropske in evroatlantske varnosti. Na vzhodnem krilu Nata so se hkrati zaostrile hibridne in kibernetske grožnje, povečal se je migracijski pritisk na latvijsko-beloruski meji, države regije pa so okrepile zaščito kritične infrastrukture in pripravljenost na morebitne varnostne incidente.
1. Rusija – Ukrajina
Na vrhu Nata v Ankari so voditelji držav članic sprejeli Ankarsko deklaracijo, s katero so ponovno potrdili zavezanost kolektivni obrambi na podlagi 5. člena Severnoatlantske pogodbe ter 360-stopinjskemu pristopu k odvračanju in obrambi.[1] Ob tem so napovedali nadaljnje povečanje obrambnih naložb, krepitev obrambne industrije in razvoj ključnih vojaških zmogljivosti. Zavezništvo se je za leti 2026 in 2027 zavezalo zagotoviti najmanj 70 milijard evrov letne vojaške pomoči, opreme in usposabljanja za Ukrajino.[2] Severnoatlantski svet je nato sprejel še večletni okvir financiranja Nata ter načrt za okrepitev zavezniške oskrbovalne verige z gorivom.[3]
V Parizu so se 13. julija sestali predstavniki držav članic Koalicije voljnih, kjer so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini in dolgoročnih varnostnih jamstvih po morebitni sklenitvi premirja. Srečanja so se udeležili voditelji več evropskih držav, generalni sekretar Nata Mark Rutte in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Udeleženci so ponovno potrdili nadaljnjo vojaško, finančno in politično podporo Ukrajini ter poudarili potrebo po nadaljnjem usklajevanju evropskih prizadevanj za varnost Ukrajine in Evrope. Posebna pozornost je bila namenjena dolgoročnim varnostnim jamstvom za Ukrajino po morebitnem prenehanju sovražnosti, nadaljnji dobavi sistemov zračne obrambe in prestreznikov, oblikovanju večnacionalnih sil za podporo Ukrajini ter ustanovitvi Koalicije za protibalistično obrambo Evrope.[4] [5] [6]
Kijev je 15. julija gostil peti regionalni vrh Ukrajina–Jugovzhodna Evropa, na katerem so voditelji držav Jugovzhodne Evrope ponovno potrdili politično, vojaško in gospodarsko podporo Ukrajini ter poudarili, da sta varnost Ukrajine in stabilnost jugovzhodne Evrope neločljivo povezani. Sprejeta Kijevska deklaracija je obsodila rusko agresijo, podprla nadaljnjo krepitev sankcij proti Rusiji ter izrazila podporo približevanju Ukrajine in Moldavije Evropski uniji ter nadaljevanju širitve EU na Zahodni Balkan. Voditelji so se zavzeli tudi za okrepitev regionalnega sodelovanja na področju varnosti, odpornosti proti hibridnim grožnjam in obnove Ukrajine, naslednji vrh pa bo leta 2027 gostila Slovenija.[7]
Pristopni proces Ukrajine in Moldavije se je julija nadaljeval z odprtjem šestega pogajalskega sklopa (Cluster 6 – External Relations), ki zajema skupno trgovinsko ter skupno zunanjo, varnostno in obrambno politiko.[8] Države članice so odločitev sprejele 10. julija, uradni pristopni konferenci z Ukrajino in Moldavijo pa sta potekali štiri dni pozneje v Bruslju. Evropska komisija je poudarila, da bo nadaljnji napredek še naprej temeljil na načelu lastnih dosežkov posamezne države ter izvajanju potrebnih reform.[9] Moldavija je ob tem ponovno potrdila cilj zaključka pristopnih pogajanj do leta 2028 in pripravljenosti na članstvo do leta 2030 ter nadaljnjega usklajevanja svoje zunanje, varnostne in obrambne politike z Evropsko unijo.[10]
Gospodarski pritisk Evropske unije na Rusijo se je julija nadaljeval s sprejetjem 21. svežnja omejevalnih ukrepov. Sankcije so usmerjene predvsem v energetski, finančni in vojaško-industrijski sektor ter vključujejo dodatne omejitve za banke, ponudnike kripto storitev, senčno floto, naftne rafinerije in podjetja, povezana z ruskim vojaško-industrijskim kompleksom. Ukrepi hkrati širijo trgovinske omejitve tudi na Belorusijo z namenom preprečevanja izogibanja sankcijam, na sankcijski seznam pa je bilo dodanih 218 posameznikov in subjektov.[11]
Julij je zaznamovalo stopnjevanje ruskih raketnih in brezpilotnih napadov na ukrajinska mesta, predvsem Kijev in Odeso. V začetku meseca je Rusija izvedla enega največjih zračnih napadov od začetka vojne, pri katerem je proti Ukrajini izstrelila več deset raket in skoraj 500 brezpilotnih letalnikov.[12] Napadi so poškodovali stanovanjske objekte, hotele, logistično infrastrukturo in druge civilne cilje, sredi meseca pa so se razširili tudi na Odeso. Evropska unija se je na stopnjevanje napadov odzvala z dodatnimi sankcijami proti posameznikom in podjetjem ruskega vojaško-industrijskega kompleksa, povezanim s proizvodnjo brezpilotnih letalnikov.[13] Rusija je ob tem nadaljevala obsežne zračne operacije, pri katerih je izkoriščala omejene zmogljivosti ukrajinske zračne obrambe in pomanjkanje prestreznikov Patriot.[14]
Ukrajina je julija nadaljevala napade na rusko energetsko in logistično infrastrukturo z uporabo brezpilotnih letalnikov dolgega dosega. Med glavnimi tarčami so bile rafinerije, skladišča goriva, naftni terminali, črpališča in tankerji, povezani z oskrbo ruskih oboroženih sil ter izvozom energentov. Napadi so med drugim zadeli rafinerije v Omsku, Rjazanu, Saratovu in Tjumenu ter pristanišča Visotsk, Ust-Luga in Novorosijsk. Po navedbah ukrajinskih oblasti je njihov cilj zmanjšati ruske prihodke od izvoza energentov ter omejiti logistične zmogljivosti za podporo vojaškim operacijam. Napadi so povzročili požare, začasne prekinitve delovanja energetskih objektov in dodatno poglobili težave Rusije pri oskrbi z gorivi. Dogajanje potrjuje nadaljevanje ukrajinske strategije napadov, usmerjenih v zmanjševanje ruskih logističnih in gospodarskih zmogljivosti za vodenje vojne.[15] [16]
Konec julija je ruska vlada do 31. januarja 2027 podaljšala prepoved izvoza bencina, dizla, ladijskega goriva in plinskih olj z namenom stabilizacije domačega trga goriv. Ukrep je sledil večmesečnim motnjam v oskrbi in rasti cen goriv, ki so jih povzročili ukrajinski napadi na ruske rafinerije. Prepoved vključuje izjeme za dobave v okviru meddržavnih sporazumov in humanitarne pomoči, vlada pa je sprejela tudi dodatne ukrepe za zagotavljanje zadostnih količin goriva za obdobje kmetijske žetve ter za potrebe državnih in lokalnih institucij. Ukrep kaže, da imajo ukrajinski napadi vse izrazitejši vpliv na delovanje ruskega energetskega sektorja in domačo oskrbo z gorivi.[17]
Varnostne razmere v Črnem morju so se julija dodatno zaostrile zaradi ruskih napadov na ukrajinska pristanišča in nadaljnjih ukrajinskih napadov na rusko pomorsko logistiko. Ruski napadi na območje Odese so bili usmerjeni proti pristaniški, industrijski in civilni infrastrukturi.[18] Zaradi povečanih varnostnih tveganj so trije največji ruski izvozni terminali za žito v Novorosijsku in Tamanu omejili cestni dovoz žita, Rusija pa je uvedla tudi prepoved nočne plovbe v pristanišču Novorosijsk. Dogajanje potrjuje, da Črno morje ostaja eno ključnih operativnih območij, kjer vojaške aktivnosti neposredno vplivajo na pomorski promet ter izvoz žita in energentov.[18] [19]
Med ruskimi napadi na ukrajinska pristanišča ob Donavi je Romunija 24. julija prvič sestrelila ruski brezpilotni letalnik, ki je kršil njen zračni prostor.[20] V naslednjih dneh je prišlo do novih kršitev romunskega zračnega prostora, zaradi katerih je Bukarešta ponovno aktivirala lovska letala ter okrepila nadzor ob meji z Ukrajino. Romunske oblasti so incidente označile za nesprejemljive, Rusija pa je odgovornost zanje zavrnila. Dogajanje kaže na povečano tveganje prelivanja vojne na ozemlje držav članic Nata ter na vse večje varnostne izzive ob zahodni obali Črnega morja.[21] [22]
Romunija, Bolgarija in Turčija so julija razširile mandat skupne črnomorske protiminske skupine, ki bo poleg odstranjevanja morskih min izvajala tudi naloge zaščite podmorske kritične infrastrukture, vključno z energetskimi in telekomunikacijskimi povezavami. Namen razširitve mandata je okrepiti varnost pomorskega prometa in zaščito ključne infrastrukture v Črnem morju. Dogajanje odraža vse večji pomen zaščite kritične pomorske infrastrukture ter prilagajanje regionalnega varnostnega sodelovanja spremenjenim razmeram v Črnem morju.[23]
Območje Kostjantinivke je tudi julija ostalo eno ključnih žarišč spopadov v Doneški oblasti. Rusko obrambno ministrstvo je 3. julija sporočilo, da so njegove sile zavzele naselje Kostjantinivka v Doneški oblasti in nadaljujejo ofenzivne operacije z namenom prevzema nadzora nad celotno regijo, vendar ukrajinska stran teh navedb ni potrdila.[24] Po ocenah Inštituta za proučevanje vojne so ruske sile v prvi polovici meseca dosegle le omejene taktične uspehe, brez operativnega preboja ali popolnega nadzora nad območjem Kostjantinivke. Spopadi so se nadaljevali tudi po ruskih trditvah o zavzetju naselja, ruske aktivnosti pa so ostale usmerjene v širjenje nadzora na območju Kostjantinivka–Družkivka kot delu širše ofenzive v Doneški oblasti. Dogajanje potrjuje nadaljevanje postopnega ruskega napredovanja, vendar brez odločilnega operativnega preboja na tem delu fronte.[25]
Politične razmere v Ukrajini je julija zaznamovala kriza, ki jo je sprožila razrešitev obrambnega ministra Mihajla Fedorova v okviru vladne reorganizacije.[26] Kadrovske spremembe so povzročile večdnevne proteste v Kijevu, na katerih so udeleženci zahtevali njegovo vrnitev na položaj ter večjo preglednost pri sprejemanju odločitev v času vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je med reorganizacijo imenoval novega vrhovnega poveljnika oboroženih sil Mihajla Drapatija, Fedorov pa je zavrnil ponudbo za drugo funkcijo v državni upravi in poudaril, da lahko reforme na področju obrambe nadaljuje le kot obrambni minister.[27] Dogajanje je pokazalo, da lahko notranjepolitične napetosti kljub nadaljevanju vojne vplivajo tudi na upravljanje obrambnega sistema in izvajanje reform.
2. Vzhodna Evropa
Severnoatlantski svet je 13. julija obsodil vztrajne ruske kibernetske napade proti državam članicam in partnericam Nata. V izjavi je navedel, da so bile tarče napadov kritična infrastruktura in državni organi ter da takšne aktivnosti predstavljajo grožnjo varnosti zavezništva. Nato je Rusijo pozval k prenehanju tovrstnih dejavnosti, napovedal nadaljnjo krepitev svoje kibernetske pripravljenosti ter poudaril pripravljenost za odvračanje, obrambo in odzivanje na celoten spekter kibernetskih groženj, hkrati pa ponovno izrazil podporo Ukrajini.[28] Izjava potrjuje vse večji pomen kibernetske domene kot enega ključnih področij kolektivne obrambe in odvračanja zavezništva.
Varnostne razmere na vzhodnem krilu Nata so julija zaznamovala opozorila Poljske, Litve in Latvije o povečanem tveganju ruskih hibridnih dejavnosti. Poljske obveščevalne službe so ocenile, da Rusija poskuša izkoristiti politične napetosti med Poljsko in Ukrajino z dezinformacijskimi kampanjami ter morebitnimi sabotažnimi operacijami proti vojaški infrastrukturi, kritičnim objektom in organizacijam, ki podpirajo Ukrajino.[29] Predsednika Litve in Latvije sta opozorila tudi na možnost omejenih hibridnih ali vojaških napadov na kritično energetsko in prometno infrastrukturo v baltskih državah ali na Poljskem z namenom preizkušanja odziva Nata. Države so zato okrepile zaščito kritične infrastrukture ter poudarile potrebo po nadaljnji pripravljenosti in usklajenem odzivu zavezništva.[30] Dogajanje kaže, da hibridne grožnje ostajajo eno osrednjih varnostnih tveganj na vzhodnem krilu Nata.
Migracijski pritisk na latvijsko-beloruski meji se je julija občutno povečal. Latvijske oblasti so poročale o rekordnem številu poskusov nezakonitega prehoda meje iz Belorusije ter ocenile, da gre za nadaljevanje beloruskega izkoriščanja migracij kot sredstva hibridnega pritiska na države vzhodnega krila Evropske unije in Nata. Zaradi povečanega števila incidentov je Latvija okrepila varovanje meje, pri čemer so pri nadzoru sodelovali tudi litovski in estonski mejni organi ter latvijska vojska.[31] [32] Ob koncu meseca je Latvija zaradi tehničnih razlogov začasno zaprla mejni prehod Pāternieki, ki je po zaprtju prehoda Silene ostal edini delujoči cestni mejni prehod z Belorusijo.[33] Razmere potrjujejo nadaljnjo uporabo migracij kot instrumenta političnega in varnostnega pritiska na vzhodne članice Evropske unije in Nata.
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] NATO (8. 7. 2026). The Ankara Summit Declaration. NATO. https://www.nato.int/en/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2026/07/08/the-ankara-summit-declaration
[2] NATO (8. 7. 2026). Statement by the Secretary General at the Ankara summit: “NATO is fulfilling its commitments”. NATO. https://www.nato.int/fr/news-and-events/articles/news/2026/07/08/secretary-general-on-the-ankara-summit-nato-delivers
[3] NATO (22. 7. 2026). North Atlantic Council approves NATO-funding for upcoming years, agrees Fuel Supply Chain Plan. NATO. https://www.nato.int/en/news-and-events/articles/news/2026/07/22/north-atlantic-council-approves-nato-funding-for-upcoming-years-agrees-fuel-supply-chain-plan
[4] Prime Minister’s Office, 10 Downing Street (13. 7. 2026). Statement of the co-chairs of the Coalition of the Willing: 13 July 2026. Gov.UK. https://www.gov.uk/government/news/statement-of-the-co-chairs-of-the-coalition-of-the-willing-13-july-2026
[5] NATO (13. 7. 2026). NATO Secretary General attends meeting of the Coalition of the Willing in Paris. NATO. https://www.nato.int/en/news-and-events/articles/news/2026/07/13/nato-secretary-general-attends-meeting-of-the-coalition-of-the-willing-in-paris
[6] Carmichael, E. in Novikov, I. (13. 7. 2026). Ukraine and 9 other countries announce a coalition to protect Europe from ballistic missiles. AP. https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-europe-coalition-putin-d813eb18fba24a57f7cb2000b302ef4d
[7] President of Ukraine (15. 7. 2026). The 5th Ukraine–Southeast Europe Summit Held in Kyiv: Key Outcomes. The Presidential Office of Ukraine, Official site. https://www.president.gov.ua/en/news/u-kiyevi-vidbuvsya-v-samit-ukrayina-pivdenno-shidna-yevropa-105477
[8] Enlargement and Eastern Neighbourhood (14. 7. 2026). Enlargement: EU and Moldova start negotiations on external relations policies. European Commission. https://enlargement.ec.europa.eu/news/enlargement-eu-and-moldova-start-negotiations-external-relations-policies-2026-07-14_en
[9] Liboreiro, J. (10. 7. 2026). EU agrees to open new phase of membership talks with Ukraine and Moldova. Euro News. https://www.euronews.com/my-europe/2026/07/10/eu-agrees-to-open-a-new-accession-cluster-with-ukraine-and-moldova
[10] EU (14. 7. 2026). Moldova maintains EU accession timeline. Moldpres. https://www.moldpres.md/eng/eu-1/moldova-maintains-eu-accession-timeline
[11] Council of the EU (23. 7. 2026). 21st package of sanctions: EU hits Russian energy, financial services and crypto hard. European Council. https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/07/23/21st-package-of-sanctions-eu-hits-russian-energy-financial-services-and-crypto-hard/
[12] Reuters (2. 7. 2026). Russia, after heavy strike on Kyiv, says it will keep increasing pressure on Ukraine. Reuters. https://www.reuters.com/world/russia-after-heavy-strike-kyiv-says-it-will-keep-increasing-pressure-ukraine-2026-07-02/
[13] Council of the EU (17. 7. 2026). Russian military-industrial complex: EU agrees six listings related to deadly strikes on Kyiv. European Council. https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/07/17/russian-military-industrial-complex-eu-agrees-six-listings-related-to-deadly-strikes-on-kyiv/
[14] Arhirova, H., Kullab, S. in Novikov, I. (7. 7. 2026). Russia’s missile and drone attacks on Ukraine kill at least 22. AP. https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-july-6-2026-0280e3d86022720fd5fa0236122ad90e
[15] Meredith, S. (10. 7. 2026). Ukraine escalates attacks on tankers near Crimea as Russian fuel shortages bite. CNBC. https://www.cnbc.com/2026/07/10/ukraine-russia-crimea-fuel-oil.html
[16] Arhirova, H. in Hatton, B. (29. 7. 2026). Ukraine says it hit a major Russian oil refinery, hours after Zelenskyy’s meeting with Trump. The Washington Times. https://www.washingtontimes.com/news/2026/jul/29/ukraine-says-struck-major-russian-oil-refinery-hours-zelenskyys/
[17] Reuters (30. 7. 2026). Russia extends diesel, gasoline export bans until end of January 2027. Reuters. https://www.reuters.com/business/energy/russia-extends-diesel-gasoline-export-bans-until-end-january-2027-2026-07-30/
[18] Reuters (15. 7. 2026). Russian strike on Ukraine’s Odesa kills three as Moscow, Kyiv battle over Black Sea. Reuters. https://www.reuters.com/world/europe/russian-attack-ukraines-odesa-kills-three-official-says-2026-07-15/
[19] Reuters (28. 7. 2026). Three Russian Black Sea terminals restrict grain intake by truck amid shipping risks, sources say. Reuters. https://www.reuters.com/world/three-russian-black-sea-terminals-restrict-grain-intake-by-truck-amid-shipping-2026-07-28/
[20] Reuters (24. 7. 2026). Romania shoots down drone in airspace incursion for first time. Internazionale. https://www.internazionale.it/ultime-notizie-reuters/2026/07/24/romania-shoots-down-drone-breaching-its-airspace-president-says
[21] Reuters (25. 7. 2026). Romania says it shot down second drone breaching its airspace. Reuters. https://www.reuters.com/world/europe/romania-says-it-shot-down-second-drone-breaching-its-airspace-2026-07-25/
[22] McGrath, S. in Ghirda, V. (28. 7. 2026). NATO member Romania shoots down stray drones from Ukraine war after years of incursions. AP. https://apnews.com/article/romania-europe-russia-ukraine-war-drones-nato-ee9775ba338f5408bfa9ab3cb5f2ad1d
[23] Reuters (8. 7. 2026). Black Sea NATO states expand mine force to protect infrastructure. Reuters. https://www.reuters.com/world/black-sea-nato-states-expand-mine-force-protect-infrastructure-2026-07-08/
[24] Reuters (4. 7. 2026). Russian defence ministry says its forces captured Kostiantynivka in eastern Ukraine. Reuters. https://www.reuters.com/business/aerospace-defense/russian-defence-ministry-says-its-forces-captured-kostiantynivka-eastern-ukraine-2026-07-03/
[25] Trach, T., Thacker, A., Frykholm, S. in drugi. (16. 7. 2026). Russian Offensive Campaign Assessment. ISW. https://understandingwar.org/research/russia-ukraine/russian-offensive-campaign-assessment-july-16-2026/
[26] Kullab, S. (12. 7. 2026). Ukraine’s prime minister steps down as Zelenskyy announces government reshuffle. AP. https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-oil-refinery-strike-f0bab8086a84705db07c74b3b1b99c49
[27] Krupa, J. (22. 7. 2026). New Ukraine army chief vows to step up counteroffensive as EU bids to finalise fresh Russia sanctions – as it happened. The Guardian. https://www.theguardian.com/world/live/2026/jul/22/ukraine-war-russia-sanctions-europe-eu-latest-news-updates
[28] NATO (13. 7. 2026). Statement from the North Atlantic Council condemning Russia’s acts of cyberattacks. NATO. https://www.nato.int/fr/about-us/official-texts-and-resources/official-texts/2026/07/13/statement-of-condemnation-by-the-north-atlantic-council-of-russias-malicious-cyber-activities
[29] Reuters (1. 7 . 2026). Poland warns Russia seeks to exploit Ukraine tensions with sabotage operations. Reuters. https://www.reuters.com/world/poland-warns-russia-seeks-exploit-ukraine-tensions-with-sabotage-operations-2026-07-01/
[30] Dapkus, L. in Ciobanu, C. (15. 7. 2026). Baltics and Poland warn Russia could launch limited military or hybrid provocation against NATO. AP. https://apnews.com/article/lithuania-baltics-poland-russia-attack-infrastructure-nato-fb3d17fac66f23568cd3cd27264a4c75
[31] Chmielewski, B. (17. 7. 2024). Latvia: significant increase in migratory pressure from Belarus. OSW. https://www.osw.waw.pl/en/publikacje/analyses/2026-07-17/latvia-significant-increase-migratory-pressure-belarus
[32] Peseckyte, G. (17. 7. 2026). Latvia becomes Lukashenka’s latest pressure point for the EU. EuroNews. https://www.euronews.com/my-europe/2026/07/17/latvia-becomes-lukashenkas-latest-pressure-point-for-the-eu
[33] Reuters (31. 7. 2026). Latvia closes border with Belarus, interior minister says. Reuters. https://www.reuters.com/world/latvia-closes-border-with-belarus-interior-minister-says-2026-07-31/