Dne 8. januarja 2026 je Evro-atlantski svet Slovenije v sodelovanju s Katedro za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani organiziral posvet, namenjen razpravi o osnutku Strategije odpornosti Republike Slovenije. Posvet je potekal na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Uvodne nagovore sta podala prof. dr. Iztok Prezelj, predsednik Evro-atlantskega sveta Slovenije in predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra, ter Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije. Osnutek strategije je predstavila Mateja Rokvič, generalna direktorica Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo. Posvet je predstavljal pomemben korak k celovitemu razumevanju in nadaljnji krepitvi nacionalne odpornosti.
Vključevanje javnosti v oblikovanje strategije
Osrednji cilj posveta je bil aktivno vključevanje javnosti in širše strokovne skupnosti v proces oblikovanja strategije. Udeleženci so bili povabljeni, da s svojimi mnenji, predlogi in pripombami prispevajo k razvoju dokumenta, ki bo dolgoročno usmerjal krepitev odpornosti države, družbe in posameznika.
Slovenija že danes dosega visoke ravni odpornosti, ki sodijo med najvišje v zahodnem delu sveta. Prav zato je bila razprava usmerjena predvsem v vprašanje, kako obstoječe prednosti nadgraditi ter jih dolgoročno ohraniti in prilagoditi spreminjajočemu se varnostnemu okolju.
Odpornost med razvojem in optimizacijo
V razpravi je bilo izpostavljeno, da je Slovenija po letu 1991 uspela ohraniti številne dobro vzpostavljene sisteme, kar je še posebej pomembno v današnjem visoko tehnološkem in medsebojno odvisnem okolju. Poseben poudarek je bil namenjen iskanju ravnotežja med gospodarskim razvojem in optimizacijo, saj lahko pretirana optimizacija dolgoročno povečuje ranljivosti družbe.
Na primeru dobavnih verig in skladiščnih sistemov je bilo opozorjeno, da sodobni modeli »ravno pravočasne« (ang. just-in-time) dostave sicer povečujejo učinkovitost, vendar ob motnjah v verigi hitro vodijo v sistemske težave. Podobna logika mora biti upoštevana tudi pri načrtovanju odpornosti države.
Družbena dimenzija odpornosti
Poseben poudarek je bil namenjen slovenski družbi kot ključnemu nosilcu odpornosti. Izpostavljena je bila potreba po krepitvi zaupanja v lastno znanje, sposobnosti in domače proizvode, kar prispeva k večji samozavesti, družbeni koheziji in odpornosti skupnosti.
Razprava je opozorila tudi na pomen aktivne odzivnosti in sodelovanja prebivalstva pri soočanju s kompleksnimi sodobnimi grožnjami ter na pomanjkljivosti na področju informacijske in bralne pismenosti, ki imata pomemben vpliv na splošno raven družbene odpornosti.
Kaj je odpornost?
Strategija odpornosti Republike Slovenije odpornost opredeljuje kot sposobnost države, družbe in posameznika, da se:
-
- pripravijo na izredne dogodke,
- se jim zoperstavijo,
- se nanje učinkovito odzovejo ter
- po njih hitro in uspešno okrevajo.
Strategija temelji na celovitem medresorskem pristopu, celovitem družbenem pristopu ter celovitem pristopu k obravnavi varnostnih tveganj in groženj.
Področja nacionalne odpornosti
Področja nacionalne odpornosti so usklajena s sedmimi zahtevami zveze Nato na področju civilne pripravljenosti in razdeljena na 13 ključnih področij, ki vključujejo pristojnosti posameznih ministrstev ter opredeljujejo strateške cilje:
-
- nacionalnovarnostni sistem in neprekinjeno delovanje države,
- energetika,
- pitna voda,
- preskrba s hrano,
- finančni sistem in bančništvo,
- gospodarstvo,
- zdravje,
- informacijsko-komunikacijski sistemi in omrežja,
- promet,
- družbena odpornost,
- okolje, prostor in naravni viri,
- strateško komuniciranje,
- vesolje in nove tehnologije.
Za uspešno uresničevanje strateških ciljev na vseh 13 področjih bo nujno zagotoviti ustrezne kadrovske in finančne pogoje.
Izzivi in odprta vprašanja
V razpravi so bili izpostavljeni tudi ključni izzivi pri izvajanju strategije:
-
- nezadostno upoštevanje vloge lokalnih skupnosti,
- pomanjkljivo razdelan finančni vidik izvajanja strategije,
- potreba po jasnejši razporeditvi sredstev po posameznih področjih odpornosti,
- potreba po sistematičnem spremljanju doseganja ciljev in preverjanju učinkovitosti ukrepov,
- morebitni konflikti med posameznimi področji odpornosti, ki bodo zahtevali usklajevanje.
Sklep
Udeleženci posveta so osnutek Strategije odpornosti Republike Slovenije prepoznali kot ključen in nujen dokument za celovito razumevanje nacionalne varnosti ter kot osrednji strateški okvir za sistematično obravnavo sodobnih varnostnih izzivov in groženj, s katerimi se soočajo država, družba in posameznik. Strategija predstavlja temelje za dolgoročno, sistematično in vključujoče sodelovanje vseh ključnih akterjev pri preprečevanju, obvladovanju ter okrevanju po izrednih dogodkih.
