Kranjska Gora, 29. avgust 2026 – Mladinska sekcija Evro-atlantskega sveta Slovenije, YATA Slovenija, je v okviru letošnje izvedbe Mladega Blejskega strateškega foruma (Young BSF) pripravila delavnico z naslovom »Oblikovanje prihodnosti evroatlantskega reda po prelomu« (Shaping the Future of the Euro-Atlantic Order After the Rupture). Udeležence Young BSF je spodbudila k razmisleku o spreminjanju evroatlantskega reda ter opredelitvi strateških odločitev, ki bi morale usmerjati njegov razvoj do leta 2035.

Delavnica je potekala v okviru osrednje teme Young BSF 2026 »Po prelomu: sposobnost delovanja in odpornost v razdrobljenem svetu« (After the Rupture: Agency and Resilience in a Fragmented World). Izhajala je iz spoznanja, da se mednarodno okolje korenito spreminja. Ruska agresija proti Ukrajini, geopolitične spremembe, tehnološki pretresi, pritiski na demokratične institucije, strateške odvisnosti, podnebna tveganja in družbena razdrobljenost postavljajo pod vprašaj številne predpostavke in ureditve, ki so desetletja oblikovale evroatlantski red.

V teh okoliščinah so se udeleženci posvetili širšemu vprašanju: kaj sledi?

Namesto da bi posamezne krize obravnavali ločeno, so razmišljali o tem, kateri elementi obstoječega reda ostajajo nepogrešljivi, katere je treba prilagoditi spreminjajočemu se strateškemu okolju in katere bo morda treba temeljito premisliti na novo.

Skupno strateško snovanje

Razprave so usmerjali člani Mladinske sekcije Evro-atlantskega sveta Slovenije, ki so beležili stališča udeležencev, ti pa so prevzeli odgovornost za določitev prednostnih nalog in pripravo konkretnih predlogov za prihodnost evroatlantske skupnosti.

Da bi širok pojem preloma prevedli v strukturirano razpravo, so udeleženci obravnavali šest medsebojno povezanih razsežnosti odpornosti:

    1. varnost in obramba (Security and Defence);
    2. demokracija in institucionalna odpornost (Democracy and Institutional Resilience);
    3. tehnologija in informacijski prostor (Technology and the Information Space);
    4. gospodarska varnost in dobavne verige (Economic Security and Supply Chains);
    5. odpornost na podnebna tveganja in nesreče (Climate and Disaster Resilience);
    6. družbena kohezija in vloga mladih (Societal Cohesion and Youth Agency).

Vse skupine so sledile enotnemu postopku. Udeleženci so najprej preučili, kaj sedanje obdobje preloma pomeni za njihovo področje, nato pa opredelili glavna tveganja in strukturne izzive. Potem so določili tri strateške prednostne naloge do leta 2035 in oblikovali tri priporočila za njihovo uresničevanje.

Takšen način dela je od njih zahteval, da presežejo zgolj ugotavljanje trenutnega stanja. Sprejemati so morali odločitve, tehtati med različnimi interesi ter razmisliti, kako bi se lahko institucije, vlade in družbe realistično odzvale.

Šest razsežnosti evroatlantske odpornosti

Razprave po skupinah so pokazale, da današnjih strateških izzivov ni mogoče jasno umestiti v tradicionalne okvire posameznih politik.

V skupini za varnost in obrambo so udeleženci poudarili potrebo po močnejših zmogljivostih, dolgoročni pripravljenosti in večji odpornosti družbe. Razpravljali so o tem, kako lahko Evropa ob spreminjanju transatlantskih odnosov prevzame večjo odgovornost za lastno varnost in hkrati ohrani tesno vez in sodelovanje med Evropo in Severno Ameriko. Kot pomembna prednostna naloga sta se izkazali tudi varnost in evroatlantska integracija Zahodnega Balkana.

Skupina za demokracijo in institucionalno odpornost je obravnavala povezanost med vladavino prava, integriteto institucij, zaupanjem javnosti in demokratično legitimnostjo. Udeleženci so razpravljali o tem, kako okrepiti odpornost demokratičnih sistemov proti tujemu vmešavanju in drugim oblikam pritiska, ne da bi pri tem ogrozili odprtost, odgovornost in temeljne svoboščine, na katerih temelji njihova legitimnost.

V skupini za tehnologijo in informacijski prostor so se udeleženci osredotočili na dezinformacije, propagando, umetno inteligenco in druge nastajajoče tehnologije. Razmišljali so o tem, kako bi lahko institucije izboljšale svoje zmogljivosti za odkrivanje in preprečevanje informacijskih manipulacij ter hkrati z digitalno, medijsko in AI pismenostjo dolgoročno krepile odpornost družbe.

Skupina za gospodarsko varnost in dobavne verige je obravnavala ranljivosti, ki izhajajo iz prevelike odvisnosti od omejenega števila virov ali dobaviteljev v strateško pomembnih sektorjih. Obenem so udeleženci opozorili, da odpornosti ne smemo enačiti s samozadostnostjo ali osamitvijo. Preučili so, kako bi lahko z diverzifikacijo, tesnejšim evropskim sodelovanjem in odpornejšimi dobavnimi verigami zmanjšali strateško izpostavljenost ter obenem ohranili prednosti mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja.

V skupini za odpornost na podnebna tveganja in nesreče so podnebne spremembe obravnavali kot okoljski, gospodarski, družbeni in varnostni izziv. Udeleženci so preučevali, kako bi lahko blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje tesneje povezali z energetsko varnostjo, konkurenčnostjo, družbeno kohezijo in pripravljenostjo na nesreče. Pri tem so upoštevali, da so regije in družbe tveganjem izpostavljene različno ter imajo različne zmogljivosti za odzivanje.

Skupina za družbeno kohezijo in vlogo mladih pa je preučevala, kako se medsebojno krepijo zaupanje, javne storitve, odzivnost institucij in aktivno sodelovanje. Posebno pozornost je namenila aktivni vlogi mladih in potrebi po preseganju njihovega sodelovanja kot zgolj simbolnega cilja. Udeleženci so poudarili pomen resničnih priložnosti, ki bi mlajšim generacijam omogočile sooblikovanje odločitev, prevzemanje odgovornosti in sodelovanje pri njihovem uresničevanju.

Povezovanje šestih področij

Tematskemu delu je sledila plenarna razprava in izmenjava pogledov, v kateri so udeleženci primerjali svoje ugotovitve in iskali povezave med šestimi področji. Prekrivanje njihovih sklepov je potrdilo, da je treba evroatlantsko odpornost obravnavati kot skupen medsektorski izziv, ne pa kot skupek ločenih vprašanj posameznih politik.

Zaupanje in institucionalna legitimnost denimo nista ključna le za demokratično odpornost, temveč tudi za družbeno kohezijo in učinkovito odzivanje na krize. Strateške odvisnosti povezujejo gospodarsko varnost z obrambo, tehnologijo in energetiko. Informacijske manipulacije slabijo tako demokratične institucije kot družbeno tkivo, podnebna tveganja pa vplivajo na infrastrukturo, gospodarsko stabilnost, energetsko varnost in pripravljenost na nesreče.

Razprava je razkrila tudi napetosti, ki jih ni mogoče spregledati ali odpraviti, temveč jih je treba premišljeno politično upravljati. Na primer kako zmanjšati kritične odvisnosti, ne da bi se odrekli prednostim medsebojne odvisnosti? Kako lahko institucije delujejo hitreje in učinkoviteje ter obenem ostanejo demokratično odgovorne? Katere dele obstoječega reda je treba ohraniti in kje so potrebne temeljitejše reforme? Kako je mogoče zvestobo temeljnim načelom uskladiti s pragmatičnim sodelovanjem v mednarodnem okolju, ki ga zaznamujejo različni interesi in pogledi?

Skupna ugotovitev je bila, da odpornost pomeni več kot zgolj prestajanje pretresov. Od institucij in družb zahteva tudi, da predvidevajo spremembe, se prilagajajo novim okoliščinam, sprejemajo zahtevne odločitve in ohranjajo sposobnost delovanja.

Od preloma do dejavnega delovanja

Vloga mladih je bila osrednjega pomena skozi celotno delavnico. Že od začetka je bilo jasno, da mladih ne smemo obravnavati zgolj kot prihodnjih voditeljev ali prejemnikov odločitev, ki se sprejemajo danes. Njihovo strokovno znanje, poklicne izkušnje in pogledi lahko že zdaj krepijo sposobnost institucij in družb za spoprijemanje s strateškimi izzivi.

Aktivna vloga mladih zato presega zgolj zastopanost ali posvetovanje. Zahteva priložnosti za sodelovanje pri oblikovanju politik, vodenje pobud, uporabo strokovnega znanja in novih zamisli ter vzpostavljanje trdnejših povezav med institucijami, družbami in generacijami.

Izbrani način dela je to načelo uresničil tudi v praksi. Namesto odzivanja na vnaprej določena stališča so udeleženci sami opredeljevali izzive, tehtali različne vidike ter oblikovali svoje prednostne naloge in priporočila.

Na poti k Strategiji odpornosti mlade evroatlantske skupnosti do leta 2035

Srečanje v Kranjski Gori je bilo zasnovano kot začetek nekaj širšega. Sklepi delavnice so bi bili podlaga za vsebinsko gradivo, pripravljeno po dogodku, s katerim bi poglede udeležencev vključili v širšo razpravo o prihodnosti evroatlantskega reda. Mladinska sekcija je po končanem Young BSF združila glavna tveganja in strukturne izzive, strateške prednostne naloge in priporočila, ki so jih oblikovale skupine, ter sklepe plenarne razprave. Proces je razkril ponavljajoče se teme ter področja strinjanja in razhajanja med šestimi obravnavanimi razsežnostmi.

Ti prispevki so postali temelj Strategije odpornosti mlade evroatlantske skupnosti do leta 2035, končnega rezultata delavnice. Strategija različne vidike razprave povezuje v skupen okvir za krepitev odpornosti, legitimnosti in sposobnosti delovanja evroatlantske skupnosti do leta 2035.

Mladinska sekcija je s tem procesom želela ustvariti prostor, v katerem bi lahko mladi strokovnjaki storili več kot zgolj razpravljali o prihodnosti. Vprašanje, zastavljeno v Kranjski Gori – kaj moramo v obdobju preloma in strateške negotovosti braniti, kaj prilagoditi in kaj premisliti na novo – presega okvir samega dogodka. Prispevek, oblikovan na delavnici, predstavlja del odgovora na to vprašanje in izhodišče za nadaljnji razvoj predstavljenih pogledov.

Foto: Blejski strateški forum