Iranski konflikt
V maju 2026 so se nadaljevala diplomatska pogajanja o končanju vojne med ZDA in Iranom. V Hormuški ožini je Iran uvedel sistem zaračunavanja za varen prehod ladij, ki ga upravlja novoustanovljena Agencija za ožino v Perzijskem zalivu (Persian Gulf Strait Authority – PGSA). Hkrati je Teheran z Omanom razpravljal o vzpostavitvi alternativne pomorske poti prek omanskih teritorialnih voda ter o morebitnem sistemu zaračunavanja plovbe, vendar je Oman po ameriških napovedih sankcij sporočil, da takšnega sistema ne bo uvedel. Ameriška delegacija je opravila obisk na Kitajskem, kjer sta se predsednika Trump in Ši Džinping dotaknila tudi vprašanja vojne v Iranu. Ob zaostrenih razmerah v Hormuški ožini so se okrepile tudi razprave znotraj EU o njenem odzivu na varnostne izzive v regiji. Francija in Združeno kraljestvo sta v ta namen v južno Rdeče morje napotili vojaške ladje v okviru priprav na načrtovano mednarodno pomorsko misijo po koncu spopadov. Visoka predstavnica Kaja Kallas je hkrati izjavila, da obstaja možnost razširitve operacije EUNAVFOR Aspides na območje Hormuške ožine.
1. Stanje konflikta med Iranom in ZDA
Začasno premirje med državama vzpostavljeno 8. aprila se je ohranilo tudi v maju, čeprav je bila njegova trdnost večkrat postavljena na preizkušnjo. 30. aprila je Teheran posredoval predlog o končanju vojne, ki ga je ameriška stran 1. maja zavrnila in kot razlog navedla neustreznost navedenih pogojev.[1] Takšen vzorec je možno opaziti čez celoten mesec. Obe strani sta si izmenjavali predloge preko pakistanskega mediatorja, jih zavračali in prilagajali. Glavni razlogi za neuspešnost pogajanj so spor glede nadzora nad Hormuško ožino, ameriška blokada iranskih pristanišč, stanje iranskega jedrskega programa, vojne reparacije Iranu in zaustavitev bojev v Libanonu.[2] V času pogajanj je prišlo tudi do izmenjavanje ognja, do katerega naj bi prišlo zaradi Iranskega streljanja na 4 ladje, ki so poskušale prečkati ožino. 28. maja so ZDA izvedle napad v bližini letališča v Bandar Abbasu, pri čemer so sestrelile štiri brezpilotne letalnike in uničile kontrolno postajo. Iran je odgovoril z napadom na ameriško vojaško bazo.[3] Tovrstni incidenti niso bistveno ogrozili pogajanj med obema stranema, saj ta še vedno potekajo in se nadaljujejo tudi v junij.
1.1 Razmere v Hormuški ožini
Nadzor nad Hormuško ožino predstavlja osrednji problem, ki otežuje pogajanja. Po začetku vojne je Iran vzpostavil popoln nadzor nad ožino, uvedel enotno plovno ruto, po kateri ladje lahko plujejo le z izrecnim dovoljenjem Teherana, ter začel zaračunavati prehod ladjam, ki plujejo pod zastavami držav, s katerimi Iran nima prijateljskih odnosov. Takšno politiko je Teheran utrdil 5. maja z vzpostavitvijo novega organa, imenovanega Agencija za ožino v Perzijskem zalivu (PGSA), katerega naloga je nadzor nad ožino in zaračunavanje ladjam za varen prehod. Vzpostavitev PGSA je neposreden odgovor na ameriško operacijo Projekt Svoboda (»Project Freedom«), ki so jo ZDA naznanile 3. maja. V sklopu te operacije so ameriške vojaške ladje ob zračni podpori spremljale trgovska plovila skozi ožino. Projekt je trajal le 2 dni, saj so ga ZDA prekinile zaradi domnevnih pritiskov s strani zavezniških zalivskih držav, ki so izrazile skrb za ponovno eskalacijo konflikta.[4]
V maju so potekali pogovori med Iranom in Omanom o vzpostavitvi novega pomorskega koridorja, ki bi potekal skozi omanske teritorialne vode. Oman je koridor vzpostavil, a ga je uporabilo malo ladij. Po isti poti so ameriške vojaške ladje spremljale komercialna plovila.[4] Na pogovorih med Iranom in Omanom je bilo govora tudi o sistemu zaračunavanja za varen prehod skozi ožino.[5] Kot odgovor na te pogovore je Ameriško finančno ministrstvo, napovedalo uvedbo visokih sankcij zoper Oman.[6] Oman je posledično sporočil, da ne bo sodeloval pri vzpostavitvi takšnega sistema in da prehoda skozi ožino ne bo zaračunaval.[7]
1.2 Vojna med ZDA in Iranom omenjena med obiskom na Kitajskem
Med 13. in 15. majem je potekal obisk ameriške delegacije na kitajskem. Obisk je bil sprva načrtovan v marcu, vendar je bil na pobudo ZDA zaradi vojne v Iranu prestavljen.[8] Med obiskom sta se predsednika Donald Trump in Ši Džinping poleg trgovinskih vprašanj ter razmer v zvezi s Tajvanom dotaknila tudi vojne v Iranu. Strinjala sta se, da je odprtje Hormuške ožine nujno in, da Iran ne sme posedovati jedrskega orožja. Stališče je dodatno potrdilo tudi kitajsko zunanje ministrstvo, ki je izrazilo upanje po čimprejšnjem končanju vojne in ponovni vzpostavitvi pomorskih poti. Po Trumpovih besedah naj bi predsednik Ši obljubil, da Kitajska ne bo dobavljala vojaške opreme Iranu.[9]
2. Francija in Velika Britanija pripravljata mednarodno pomorsko misijo
Francija in Velika Britanija sta v aprilu naznanile mednarodno misijo v Hormuški ožini, s katero bi zagotovile svobodno in varno plovbo. Gostili sta tudi prvo srečanje voditeljev držav, ki so pripravljene sodelovati, ter načrtovalno konferenco.[10] 12. maja je potekalo virtualno srečanje obrambnih ministrov vseh 38 sodelujočih držav, na katerem so potrdili pristojnosti in poslanstvo načrtovane misije ter izrazili politično podporo. Misija se bo začela po koncu oboroženih spopadov. Izvajala se bo v sodelovanju z vsemi relevantnimi akterji in v skladu z mednarodnim pravom ter nacionalnimi zakonodajami. Njen glavni namen bo podpora civilni pomorski plovbi, predvsem z zagotavljanjem varnosti komercialnih plovil ter izvajanjem operacij odstranjevanja morskih min.[11]
V sklopu priprav za mednarodno pomorsko misijo je 6. maja francoska letalonosilka Charles de Gaulle skupaj s svojo bojno skupino, v kateri sta tudi italijanski in nizozemski ladji, odplula proti južnemu Rdečemu morju.[12] Le nekaj dni pozneje, 11. maja je pričel svojo pot proti isti destinaciji tudi britanski rušilec HMS Dragon.[*][13] V južno Rdeče morje je prispel 22. maja in se integriral v bojno skupino francoske letalonosilke.[14]
[*] Tako HMS Dragon kot francoska letalonosilka in njena bojna skupina, so bile prisotne v vzhodnem Sredozemlju pred napotitvijo v južno Rdeče morje. Prisotnost teh ladji je bila neposreden odgovor na začetek vojne na Bližnjem vzhodu.[14]
3. Potencialna razširitev operacije Aspides na Hormuško ožino
Visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je 12. maja izjavila, da bi EU po koncu oboroženih spopadov lahko razširila pomorsko operacijo EUNAVFOR Aspides tudi na Hormuško ožino. Kallas je ob tem dodala, da so nekatere države že nakazale pripravljenost k prispevanju dodatnih vojaških ladij za operacijo.[15]
Operacija Aspides je bila vzpostavljena februarja 2024 kot odgovor na napade hutijevcev na trgovske ladje v Rdečem morju. Namen operacije je varovanje tovrstnih plovil in zagotavljanje svobodne plovbe. Operacija poteka vzdolž pomorskih poti ob ožini Bab al-Mandab, prav tako pa spremlja dogajanje v Hormuški ožini, Omanskem zalivu, Arabskem morju, Adenskem zalivu ter v mednarodnih vodah Rdečega morja. Svet EU je 23. februarja podaljšal mandat operacije do 28. februarja 2027 in ji namenil dodatnih 15 milijonov evrov. Podaljšanje mandata in dodatna sredstva odražajo zavezanost EU pomorski varnosti, regionalni stabilnosti in varovanju pomorskih poti.[16]
Po sestanku z zunanjimi ministri članic EU 28. maja je visoka predstavnica Kallas poudarila, da bi za razširitev misije na Hormuško ožino potrebovali predvsem večje število vojaških ladij ter morebitne spremembe operativnih načrtov operacije. Te spremembe so odvisne od potencialnih dodatnih zahtev, kot so npr. posebna plovila za odstranjevanje min, ki bodo potrebna v Hormuški ožini. V medijskem poročanju je bila navedena izjava anonimnega uradnika uslužbenca EU, ki naj bi omenil morebitno možnost združevanja operacije Aspides in prej omenjene mednarodne pomorske misije, ki jo bosta vodili Francija in Velika Britanija, vendar je še pred združitvijo potrebno določiti, pod čigavo pristojnostjo bi operacija delovala.[17]
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] Ž. N. in B. R. “Iran: Pripravljeni smo tako na vojno kot na pogajanja. ZDA grozijo ladijskim družbam s sankcijami ”. RTV SLO. (2.5.2026). https://www.rtvslo.si/svet/vojna-v-iranu/iran-pripravljeni-smo-tako-na-vojno-kot-na-pogajanja-zda-grozijo-ladijskim-druzbam-s-sankcijami/780995
[2] Arab News. “Pakistan hands US revised Iranian proposal for ending war”. Arab News. (18.5.2026). https://www.arabnews.com/node/2644018/middle-east
[3] Arab News. “Iran and US trade air strikes after Trump dismisses report of Hormuz deal”. Arab News. (28.5.2026). https://www.arabnews.com/node/2645181/middle-east
[4] International Crisis Group. “The State of the Strait: The Role of Hormuz in the Middle East War So Far”. International Crisis Group. (29.5.2026). https://www.crisisgroup.org/visual-explainers/hormuz/
[5] Swai, F. “Iran, Oman discuss Strait of Hormuz toll system: Report”. The Hill. (22.5.2026). https://thehill.com/policy/international/5891356-strait-hormuz-toll-system-iran-oman/
[6] Al Jazeera Staff. “US Treasury threatens Oman with sanctions over Hormuz Strait”. Al Jazeera. (28.5.2026). https://www.aljazeera.com/news/2026/5/28/us-treasury-threatens-oman-with-sanctions-over-hormuz-strait
[7] Arab News. “Bessent: Oman assured US it has no plans to impose toll on Strait of Hormuz”. Arab News. (28.5.2026). https://www.arabnews.com/node/2645287/middle-east
[8] Ž. N. “Kitajska potrdila obisk ameriškega predsednika Donalda Trumpa”. RTV SLO. (11.5.2026). https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/kitajska-potrdila-obisk-ameriskega-predsednika-donalda-trumpa/781788
[9] G. V. in B. V. “Po obisku Kitajske Trump posvaril Tajvan. Ši bo jeseni obiskal ZDA”. RTV SLO. (15.5.2026). https://www.rtvslo.si/svet/azija-z-oceanijo/po-obisku-kitajske-trump-posvaril-tajvan-si-bo-jeseni-obiskal-zda/782209
[10] Le Monde in AFP. “London hosts military talks on France and UK’s Hormuz mission”. Le Monde. (22.4.2026). https://www.lemonde.fr/en/international/article/2026/04/22/london-hosts-military-talks-on-france-and-uk-s-hormuz-mission_6752705_4.html
[11] Ministry of Defence in The Rt Hon John Healey MP. “Joint statement on the Multinational Military Mission for the Strait of Hormuz: 12 May 2026”. GOV.UK. (14.5.2026). https://www.gov.uk/government/news/joint-statement-on-the-multinational-military-mission-for-the-strait-of-hormuz-12-may-2026
[12] Irish, J. in Pineau, E. “France moves aircraft carrier to Red Sea with eye on Hormuz mission”. Reuters. (6.5.2026). https://www.reuters.com/world/middle-east/french-aircraft-carrier-group-moving-into-red-sea-gulf-aden-2026-05-06/
[13] Ministry of Defence in The Rt Hon John Healey MP. “UK and France set to host multinational Strait of Hormuz meeting as British Warship to pre-position in the region”. GOV.UK. (11.5.2026). https://www.gov.uk/government/news/uk-and-france-set-to-host-multinational-strait-of-hormuz-meeting-as-british-warship-to-pre-position-in-the-region
[14] Willett, L. “Dragon Adds More Air-Defence Firepower to French Carrier Strike Group”. Naval News. (22.5.2026). https://www.navalnews.com/naval-news/2026/05/dragon-adds-more-air-defence-firepower-to-french-carrier-strike-group/
[15] Ž. N. “Kallas: EU bi lahko misijo Aspides razširil na Hormuško ožino, vendar le po koncu vojne”. RTV SLO. (12.5.2026). https://www.rtvslo.si/evropska-unija/kallas-eu-bi-lahko-misijo-aspides-razsiril-na-hormusko-ozino-vendar-le-po-koncu-vojne/781980
[16] Council of the European Union. “Red Sea: Council extends the mandate of Operation ASPIDES to safeguard freedom of navigation”. Council of the European Union. (23.2.2026). https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2026/02/23/red-sea-council-extends-the-mandate-of-operation-aspides-to-safeguard-freedom-of-navigation/
[17] Hadjicostis, M. “EU envoy seeks more vessels to secure Hormuz navigation once the war in Iran ends”. AP News. (28.5.2026). https://apnews.com/article/freedom-navigation-strait-hormuz-kallas-iran-eu-c6c0f0e72181e629a1b1f2b037d555d8