Energetska varnost je že dolgo ključna za preživetje držav, gospodarski razvoj in vojaške zmogljivosti. Kot je slikovito nakazal Harold Lasswell, se mednarodna politika pogosto skrči na vprašanje, »kdo dobi katero nafto, kdaj in kako«. Dostop do nafte je v dvajsetem stoletju usmerjal vojaške inovacije, odločal o izidih vojn in preoblikoval svetovna razmerja moči. Prispevek obravnava razvoj strateške vloge nafte in ta analitični okvir uporablja za primerjavo Kitajske in Tajvana. Kljub globokim političnim razlikam se oba soočata z isto strukturno nujnostjo: zagotoviti dovolj energije za ohranjanje gospodarske rasti in pripravo na morebiten spopad. Avtorja ugotavljata, da Kitajska izvaja usklajeno strategijo diverzifikacije in krepitve odpornosti, medtem ko so tajvanske odločitve na področju energetike ustvarile strukturne ranljivosti z neposrednimi posledicami za varnost v Tajvanski ožini. Prispevek združuje akademski pristop z vidikom oblikovanja politik ter tako ponuja teoretično podlago in praktično uporabna spoznanja za odločevalce. Vključuje priporočila za Tajvan, Kitajsko in tuje akterje.
Preberite celoten prispevek: Vol. 7, No. 6 (2026): National Security and Energy Policy: A Cross Taiwan-Strait Comparison [ENG]
Avtorja: Mark W. Lai, izredni profesor, in Philipp H. Fluri, profesor, WZU DIA, Kaohsiung.
* Stališča, izražena v prispevku, so stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evro-atlantskega sveta Slovenije.