Med 10. in 13. oktobrom 2025 je v Ljubljani potekalo 71. letno zasedanje Parlamentarne skupščine Nata (PS Nato), ki ga je gostil Državni zbor Republike Slovenije v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Dogodek je zbral več kot 245 poslancev iz 32 držav članic Nata in partnerskih držav, ki so razpravljali o najnovejših varnostnih izzivih, sprejemali resolucije ter oblikovali priporočila za prihodnjo politiko Zavezništva.
Delegacijo Evro-atlantskega sveta Slovenije je sestavljalo šest članov Mladinske sekcije Evro-atlantskega sveta Slovenije, skupaj s predsednikom Evro-atlantskega sveta Slovenije, prof. dr. Iztokom Prezeljem, in podpredsednico, doc. dr. Jeleno Juvan. Predsednik Mladinske sekcije, Matic Kosirnik, je na zasedanju zastopal tudi YATA International. S svojo prisotnostjo je Evro-atlantski svet Slovenije prispeval h krepitvi povezave med nacionalno in mednarodno dimenzijo evro-atlantskega sodelovanja ter poudaril vlogo mladih v transatlantskem varnostnem dialogu.
Zasedanje v Ljubljani je predstavljalo pomemben diplomatski in parlamentarni mejnik za Slovenijo ter dragoceno priložnost za mlade strokovnjake, da se neposredno seznanijo z delovanjem Parlamentarne skupščine Nata, parlamentarno diplomacijo in procesom usklajevanja v praksi.
Pomemben mejnik za Slovenijo in Nato
Ljubljansko zasedanje je bilo prvo po vrhu Nata v Haagu leta 2025 ter je poslancem nacionalnih delegacij ponudilo priložnost za razmislek o sprejetih zavezah in oblikovanje priporočil za njihovo uresničevanje. Predsednik Parlamentarne skupščine Nata, Marcos Perestrello, je poudaril, da Rusija stopnjuje sovražna dejanja, med drugim kršitve zračnega prostora, dezinformacijske kampanje ter poskuse spodkopavanja enotnosti med zaveznicami, zato mora Skupščina poslati močno politično sporočilo enotnosti in odločnosti.
Ključne teme in prednostna področja
Razprave v Ljubljani so se osredotočile na šest strateških področij, ki oblikujejo prihodnost Zavezništva:
-
- Obrambna poraba in odvračanje: Skupščina je pozvala zaveznice, naj do leta 2035 povečajo izdatke za obrambo in varnost na 5 % BDP letno ter začnejo z izvajanjem tega cilja čim prej, brez odlašanja.
- Podpora Ukrajini: Delegati so poudarili potrebo po nadaljnji in razširjeni vojaški pomoči, vključno z orožjem dolgega dosega, sistemi zračne obrambe in strelivom, ter zaostritvi sankcij proti Rusiji.
- Demokratična odpornost: Resolucije so pozvale k obravnavi vmešavanja tujih akterjev kot strateške grožnje in krepitvi odpornosti družb proti dezinformacijam in kibernetskim napadom.
- Nove tehnologije: Poročila so izpostavila vse večji pomen brezpilotnih sistemov, umetne inteligence in varnosti v vesolju ter njihov vpliv na sodobno obrambo.
- Transatlantsko gospodarsko sodelovanje: Skupščina je poudarila potrebo po tesnejšem usklajevanju med Natom in EU na področju obrambnih naložb, trgovinske politike in industrijskih zmogljivosti.
- Regionalna stabilnost: Posebna pozornost je bila namenjena Zahodnemu Balkanu, s pozivi k spravi, spoštovanju vladavine prava in nadaljnji vključitvi držav regije v evro-atlantske strukture.
Parlamentarne razprave in sprejete resolucije
Na sklepnem plenarnem zasedanju so delegati sprejeli šest ključnih resolucij, ki obravnavajo:
-
- demokratično odpornost proti “tujemu” vmešavanju,
- krepitev odvračalne in obrambne drže Nata po vrhu v Haagu,
- okrepitev transatlantskega gospodarskega in varnostnega sodelovanja,
- spodbujanje sprave in stabilnosti na Zahodnem Balkanu,
- solidarnost in pomoč Ukrajini,
- pripravljenost Nata na prihodnost brezpilotnega in avtonomnega vojskovanja.
Visoka udeležba
Na zasedanju so sodelovali predsednik vlade dr. Robert Golob, ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, minister za obrambo Borut Sajovic ter podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec. Med uglednimi mednarodnimi udeleženci so med drugim nastopili:
-
- Marcos Perestrello, predsednik Parlamentarne skupščine Nata,
- Volodimir Zelenski, predsednik Ukrajine (prek video nagovora),
- Mark Rutte, generalni sekretar Nata,
- Robert de Groot, podpredsednik Evropske investicijske banke,
- dr. Vjosa Osmani-Sadriu, predsednica Kosova, prejemnica priznanja Women for Peace and Security 2025.
Na zasedanju je bila za novo generalno sekretarko Parlamentarne skupščine Nata imenovana Benedetta Berti (Italija), ki je nasledila Ruxandro Popa. Delegati so se njeni predhodnici zahvalili za predano delo in prispevek k razvoju organizacije.
Pomen in poglej naprej
Ljubljansko zasedanje je znova potrdilo politično voljo zavezniških parlamentov, da sklepe haaškega vrha pretvorijo v konkretne ukrepe. Z povezovanjem tehnološkega razvoja, demokratične odpornosti in pripravljenosti industrije je Skupščina poudarila celovit, odločen in enoten pristop h kolektivni obrambi.
Za Slovenijo je gostovanje pomenilo pomemben diplomatski mejnik in dokaz njene aktivne vloge pri spodbujanju transatlantskega dialoga. Udeležba mladih strokovnjakov iz Evro-atlantskega sveta Slovenije pa je pokazala, kako lahko mladi prispevajo k demokratični legitimnosti in transatlantskem varnostnem dialogu.
Vlade držav članic in partnerskih zaveznic so bile pozvane, naj razmislijo o vzpostavitvi delovnih skupin ali nadzornih mehanizmov za spremljanje izvajanja smernic Skupščine glede podpore Ukrajini, interoperabilnosti in strateških tehnologij.
Naslednje zasedanje Parlamentarne skupščine Nata bo potekalo v Vilni v Litvi med 29. majem in 1. junijem 2026. Do takrat bodo sprejete resolucije in poročila posredovane Natovim organom, zlasti Severnoatlantskemu svetu, ter nacionalnim parlamentom, z namenom vplivanja na obrambno načrtovanje, zakonodajne okvire in proračunske odločitve.
Celoten povzetek razprav in sprejetih resolucij je dostopen v poročilu o zasedanju PS Nato, ki ga je pripravil Evro-atlantski svet Slovenije.
Avtor prispevka: Matic Kosirnik
