EASS Situacijska soba je center za spremljanje situacije v kriznih razmerah, ki se po potrebi aktivira v primeru večjih varnostnih sprememb v svetu:

 

* poročila so napisana na osnovi javno dostopnih virov in so odraz trenutnega stanja, ki se lahko hitro spremeni.



Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 30.6.2022

Rusija je zavzela celotno mesto Severnodonetsk, nadaljuje se tudi ofenziva na mesto Lisičansk.

Voditelji EU so uradno podelili status kandidatke za članstvo Ukrajini.

Na vrhu zveze NATO v Madridu so voditelji držav članic potrdili novi Natov strateški koncept.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: NATO; Official portrait of NATO Heads of State and Government)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 2.6.2022

Vojskovanje na vzhodu Ukrajine je doseglo nove vrhunce intenzivnosti.

Ruski vojak, obtožen vojnih zločinov, je prejel dosmrtno zaporno kazen.

Francoski in nemški voditelj sta pozvala k neposrednim pogovorom med predsednikoma Rusije in Ukrajine.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP Photo/Efrem Lukatsky)

 


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 23.5.2022

Finska in Švedska sta vložili vlogo za vstop v zvezo NATO.

Ukrajinski borci v Azovstalu so se predali, ruska vojska prevzela popoln nadzor.

ZDA so Ukrajini namenile dodatnih 40 milijard dolarjev pomoči, EU dodatnih 500 milijonov evrov.

Rusija je prekinila dobavo elektrike in zemeljskega plina Finski.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Al Jazeera)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 16.5.2022

Satelitski posnetki kažejo da Kitajska nadaljuje z gradnjo in militarizacijo na spornih otočjih.

Kitajska letalonosilka s spremstvom izvedla obširne vojaške vaje.

Na predsedniških volitvah na Filipinih je prepričljivo zmagal sin nekdanjega kontroverznega predsednika Ferdinand Marcos ml.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP Photo/Aaron Favila)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 11.5.2022

Francoski in ruski predsednik opravila prvi telefonski pogovor od konca marca.

Rusko zunanje ministrstvo izključilo uporabo jedrskega orožja v Ukrajini.

Putin ni izkoristil parade ob obeležitvi konca druge svetovne vojne za razširitev operacij v Ukrajini.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Alamy)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 3.5.2022

Začele so se prve evakuacije iz mariupoljske jeklarne Azovstal.

Generalni sekretar OZN, Antonio Guterres, je obiskal Ukrajino.

Rusija prekine dobave plina Poljski in Bolgariji.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Al Jazeera)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 24.4.2022

Po podatkih mednarodnih organizacij je do sedaj v spopadih umrlo več kot 5200 civilistov. Beguncev znotraj in izven Ukrajine pa je že več kot 12 milijonov.

Mednarodni finančni sklad je objavil napoved, da se bo ukrajinsko gospodarstvo skrčilo za 35% kar bo vplivalo na globalne trge.

Ameriški zunanji in obrambni minister na obisku v Kijevu.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: POOL/AFP)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 17.4.2022

Avstrijski kancler, Karl Nehammer, se je na obrobju Moskve sestal z ruskim predsednikom, Vladimirjem Putinom.

Ruske sile so skoraj v celoti zavzele Mariupolj, ostalo naj bi le okoli 2500 ukrajinskih branilcev.

Ruska črnomorska flota je izgubila svojo zastavno ladjo Moskva. Ukrajinski viri trdijo da so jo potopile ukrajinske protiladijske rakete.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Washington Examiner)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 11.4.2022

Filipini in ZDA so organizirali veliko skupno vojaško vajo kjer je sodelovalo čez 8000 vojakov.

V javnost pricurljal osnutek sporazuma med Salomonovimi otoki in Kitajsko, ki je sprožil burne diplomatske odzive.

ZDA potrdile prodajo 95 milijonov dolarjev vrednega paketa vojaške opreme za zračno obrambo Tajvanu.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: dw.com, AFP, AP)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 9.4.2022

Po umiku ruskih sil iz severa Ukrajine se je težišče bojev preneslo na vzhod države.

Evropska Unija je sprejela peti paket sankcij, ki vključuje prepoved uvoza ruskega premoga.

Generalna skupščina OZN je izglasovala da izključi Rusijo iz Sveta za človekove pravice.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: REUTERS/Andrew Kelly)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 5.4.2022

Ruske sile nadaljujejo umik iz okolice Kijeva, a stopnjujejo napade na vzhodu Ukrajine.

Po umiku ruske vojske iz mest v okolici Kijeva so satelitski posnetki pokazali razdejanje v mestu Buča, kjer naj bi bilo ubitih več sto civilistov.

Pogovori med Rusijo in Ukrajino naj bi napredovali do točke, ko bi se lahko osebno sestala predsednika Putin in Zelenski.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP Photo/Rodrigo Abdir)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 1.4.2022

Ukrajino zapustilo že več kot 4 milijone beguncev, 6.5 milijonov jih je razseljenih znotraj države.

Ukrajinska in ruska stran sta opravili nov krog pogovorov v Turčiji.

Nemčija in Avstrija sprožili prvo stopnjo ukrepov za primer pomanjkanja plina.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Murat Cetin Muhurdar/Turkish Presidential Press Service)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 28.3.2022

Ruske sile so začele z obstreljevanjem zahodnega ukrajinskega mesta Lvov, ki do tedaj ni bil tarča napadov. Mesto Mariupol je na robu humanitarne katastrofe, ruske vojaške čete pa so vse bližje središču mesta.

Ameriški predsednik Joe Biden, je v izjavi dejal, da ruski predsednik, Vladimir Putin, ne sme ostati na oblasti, kar je Moskvo zelo razburilo. Bela hiša je kasneje pojasnila, da ta izjava ne pomeni, da ZDA skuša strmoglaviti predsednik Putina z oblasti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da se je pripravljen pogajati o vprašanju nevtralnosti Ukrajine.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: The Sydney Morning Herald)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 24.3.2022

Mineva mesec dni od začetka Ruskega napada na Ukrajino.

Predsednik Zelenski je izjavil, da bi državi lahko sklenili nekakšen dogovor, vendar bi o potrditvi odločali Ukrajinci na referendumu.

Voditelji držav članic Nata so se zbrali na izrednem zasedanji v Bruslju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: NATO)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 21.3.2022

Kitajska je obtožena ponareditve izjave Josepha Borella, ki naj bi jo označil za miroljubno velesilo.

Tajvanske zračne sile so v zrak poslale letala ob ponovnem vdoru 13 kitajskih letal v identifikacijsko območje letalske obrambe.

Kitajska letalonosilka Shandong preplula tajvansko ožino nekaj ur pred telefonskim klicem med ameriškim in kitajskim voditeljem.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AFP)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 20.3.2022

Ruske sile nadaljujejo z obstreljevanjem ukrajinskih mest, kot so Kijev, Mariupol, Melitopol, Lvov in Harkov. Med žrtvami je veliko civilistov.

Rusija je prvič izstrelila hipersonično raketo, s katero je uničila skladišče orožja na zahodu Ukrajine.

Ukrajinski predsednik, Volodimir Zelenski, je dejal, da so pogajanja edina rešitev za končanje vojne. Turčija je izpostavila, da v pogajanjih prihaja do napredka.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP Photo/ Russian Defense Ministry Press Service, File/ timesofisrael.com)*

*Na fotografiji  posnetka z uradne spletne strani ruskega ministrstva za obrambo v nedeljo, 11. marca 2018, ruska hiperzvočna raketa Kinzhal leti med preizkusom v južni Rusiji.


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 16.3.2022

Premierji Slovenije, Češke in Poljske so obiskali ukrajinskega predsednika, Volodimirja Zelenskega, v Kijevu.

V Poljsko in v Romunijo sta priletela dva ruska brezpilotna letalnika. Poveljstvo ukrajinskih zračnih sil je dejanje označilo za provokacijo Moskve.

EU je sprejela četrti sveženj sankcij, ameriški predsednik, Joe Biden, pa je napovedal pomoč Ukrajini v obliki orožja, vrednega 800 milijonov dolarjev.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: BBC)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 13.3.2022

Ruske sile so začele z bombardiranjem ciljev na zahodu Ukrajine, natančneje blizu mesta Lviv, 20 kilometrov oddaljenega od poljske meje.

Evropska Unija bo proti Rusiji uvedla četrti sveženj sankcij.

Rusija je obtožila ZDA, da v Ukrajini razvijajo biološko ali kemično orožje. ZDA so trditve zavrnile in dejale, da Rusija želi ustvariti pretvezo, pod katero bi uporabila tovrstno orožje v Ukrajini.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AJC)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 10.3.2022

Ruske sile prekršile dogovor o prekinitvi ognja in tako onemogočile varno evakuacijo civilistov iz večjih ukrajinskih mest.

Evropska Unija je na seznam oseb, proti katerim uvaja sankcije, dodala še več ruskih oligarhov in predstavnikov, vpletenih v rusko agresijo v Ukrajini.

V Turčiji sta se sestala ruski in ukrajinski zunanji minister. Pogovori niso prinesli želenih sprememb o reševanju ukrajinske krize.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: CNBC)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 7.3.2022

Kitajska nadaljuje z rednimi vojaškimi vajami na spornih območjih.

Ameriška mornarica uspešno dvignila letalo F-35 ki je potonilo po nesreči januarja 2022.

Kitajska napovedala 7,1% dvig vojaških izdatkov.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: SCMP)

 


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 7.3.2022

Ruske čete so vse bližje Kijevu, prav tako se spopadi nadaljujejo tudi v drugih velikih ukrajinskih mestih.

Poskusa evakuacije civilistov preko humanitarnih koridorjev sta bila do sedaj večinoma neuspešna.

Tretji krog pogajanj ruskih in ukrajinskih delegatov v Belorusiji, z osrednjo temo vzpostavitve humanitarnih koridorjev. Ruska stran je prav tako dejala, da je vojne lahko v trenutku konec, če Ukrajina sprejme zahteve Rusije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Politico)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 4.3.2022

Nuklearna elektrarna Zaporizhzhya, ki se nahaja v Energodarju v Ukrajini, je največja jedrska elektrarna v Evropi.

Ruska vojska je zavzela pristaniško mesto Herson in nadaljevala z napadi na mesti Kijev in Harkov.

Ruski in ukrajinski delegati so na pogajanjih dosegli dogovor o oblikovanju humanitarnih koridorjev, ki bi civilistom omogočili evakuacijo iz Ukrajine.

Med ruskim topniškim obstreljevanjem je prišlo do požara v največji evropski jedrski elektrarni. Požar so pogasili, strokovnjaki pa menijo, da resnih groženj za jedrsko varnost ni.

Nato ne podpira vzpostavitve območja prepovedi poletov nad Ukrajino, saj bi, po mnenju generalnega sekretarja, Jensa Stoltenberga, to vodilo v še večje število civilnih žrtev ali pa celo razširitev vojne izven Ukrajine.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Energoatom; slika je arhivska)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 1.3.2022

Evropska komisija je napovedala nakup 500 milijonov evro orožja za Ukrajino.

Na ukrajinsko-beloruski meji so se sestali ruski in ukrajinski delegati.

Ukrajinski predsednik Zelenski je podpisal vlogo za pristop Ukrajine k Evropski Uniji. Nagovoril je tudi evropski parlament.

Ruski predsednik Putin je ukazal povišanje pripravljenosti ruskih jedrskih sil.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Belorusko zunanje ministrstvo)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 26.2.2022

Varnostni svet ZN zaradi pričakovanega ruskega veta ni potrdil resolucije z obsodbo ruskega napada na Ukrajino.

Zahod je napovedal nove sankcije proti Rusiji, natančneje proti ruskim bankam. Obstaja tudi možnost izključitve Rusije iz bančnega sistema SWIFT.

Predsednik Putin je napovedal nadaljnje napredovanje ruskih vojaških čet na Ukrajino iz vseh strani. Možnost ruske okupacije Kijeva narašča.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Al Jazeera)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 24.2.2022

Vladimir Putin je podpisal odlok o priznanju separatističnih republik Doneck in Lugansk. Takoj po tem je ukazal premik ruskih čet, ki jih je označil za mirovnike, na njuno ozemlje

Združene države in Evropska Unija sta v odgovor proti Rusiji uvedle stroge ekonomske sankcije.

Ukrajinski  parlament je razglasil izredne razmere. Ukrajinska vojska je začela vpoklic rezervistov.

Ruske sile so vdrle v Ukrajino na več točkah, medtem ko so ruske rakete zadele pomembne cilje v nekaterih ukrajinskih mestih.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Getty Images)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 21.2.2022

(U.S. Navy photo by Mass Communication Specialist 2nd Class Haydn N. Smith)

Filipini so podpisali dogovor za nakup indijskih obalnih protiladijskih raket.

Kitajska je začela uporabljati nov pristop, ki temelji na zahtevah po štirih otočjih,  za opravičevanje svojih teritorialnih zahtev.

Velika Britanija je obljubila 25 milijonov britanskih funtov za varnostni dogovor z Avstralijo, kot protiutež kitajskim grožnjam.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:US Navy Photo at USNI News)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 16.2.2022

Številne države, med njimi tudi Slovenija, so ob stopnjevanju napetosti na ukrajinski meji pozvale svoje državljane k takojšnji zapustitvi Ukrajine.

Rusko obrambno ministrstvo je napovedalo delni umik ruskih čet ob zaključku vojaških vaj. ZDA so odgovorile da premikov niso zaznale.

Obrambni ministri zveze NATO so na zasedanju razpravljali o krepitvi prisotnost zavezniških sil v Vzhodi Evropi.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AS USA)


Situacijska soba – Ukrajinska kriza, 9.2.2022

Rusija je jeseni 2021 okrepila vojaško prisotnost na rusko-ukrajinski meji kar so ZDA označile kot začetek priprav za napad na Ukrajino.

ZDA in zveza NATO sta zavrnili Ruske zahteve naj NATO prekliče možnost ukrajinskega članstva in preneha z vojaškimi dejavnostmi v vzhodni Evropi.

Francoski predsednik Macron se je nedavno sestal z ruskim predsednikom Putinom in kasneje tudi z ukrajinskim predsednikom Zelenskim ter dejal, da še vidi konkretne rešitve po poti diplomacije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:Sputnik/Kremlin via REUTERS) // [Russian President Vladimir Putin attends a meeting with French President Emmanuel Macron in Moscow, Russia February 7, 2022]


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 30.9.2021

Predstavniki ZDA in Kitajske so drug drugega večkrat obtožili krivde za napetosti v regiji.

Kitajska nadaljuje s prirejanjem velikih vojaških vaj v regiji, mnoge v bližini Tajvana.

ZDA, Velika Britanija in Nemčija so napotile večje vojaške ladje v sporne vode kot izraz svobodne plovbe.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:Reuters)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 28.7.2021

Britanska letalonosilka HMS Queen Elizabeth je vplula v južnokitajsko morje.

Kitajska izvedla številne vojaške vaje v Južnokitajskem morju in Tajvanski ožini. 

Ameriški obrambni sekretar Llloyd Austin začel dvodnevni obisk v Vietnamu.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:Chad J. McNeeley/DOD)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 21.7.2021

ZDA bodo na vajo v zahodnem Pacifiku napotile 25 lovskih letal F-22, več kot na katero koli predhodno vajo.

Velika Britanija je napovedala stalno namestitev dveh vojnih ladij v azijske vode.

Ameriški državni sekretar je na vrhu ASEAN-ZDA predstavil ameriška stališča do kitajskih zahtev. 

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:US Air Force Photo)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 14.7.2021

Ta teden mineva pet let od razsodbe Stalnega arbitražnega sodišča OZN, ki je zavrnilo kitajske teritorialne zahteve v Južnokitajskem morju.

Odnosi med Kitajsko in ZDA se še naprej zaostrujejo z novo kitajsko grožnjo ameriškemu rušilcu, ki je plul skozi sporne vode.

Analiza satelitskih posnetkov je pokazala, da Kitajske ladje močno onesnažujejo Južnokitajsko morje in predstavljajo grožnjo obstoju ranljivih ekosistemov.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: PCA)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 7.7.2021

V Vietnamu je podjetje Netflix zaradi pritožbe s strani oblasti zaradi prikaza zemljevida, na katerem je bilo načrtanih devet kitajskih linij v spornem morju, odstranilo svojo avstralsko vohunsko dramo.

Nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer je s kitajskim kolegom Weijem Fenghejem razpravljala o razmerah v Južnokitajskem morju.

ZDA in Japonska so v Južnokitajskem in Vzhodnokitajskem morju izvedle skupne vojaške vaje.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Netflix)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 30.6.2021

ZDA odobrile prodajo lovskih letal F-16 in raketnih sistemov Filipinom.

Indonezija in ZDA napovedale ustanovitev centra za pomorsko usposabljanje.

Kitajska premestila bojna letala J-20 v enote ki nadzirajo Tajvansko ožino in druge sporne vode.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Top Aces/Air Force magazine)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 23.6.2021

Kitajska vojaška letala ponovno vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe.

Japonski obrambni minister pozval evropske države k večjemu sodelovanju v azijsko-pacifiškem območju.

ZDA napotile rušilca na plovbo skozi Tajvansko ožino kot ponazoritev svobode navigacije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: SCMP/Handout)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 16.6.2021

Voditelji NATA so Kitajsko razglasili za varnostni izziv.

28 kitajskih vojaških letal je preletelo tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe.

Na jugu Kitajske se povečujejo zastoji kontejnerskih ladij zaradi ukrepov za dezinfekcijo ob povečanju števila primerov COVID-19.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Yves Herman/Pool/AP)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 9.6.2021

Malezijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo na dialog pozvalo kitajskega veleposlanika. Odločitev je sledila po kitajskem zračnem vdoru v malezijski prostor.

Zunanji ministri držav ASEAN-a in Kitajske so se zavezali k umiritvi napetosti in ponovnem zagonu pogajanj o Kodeksu ravnanja v Južnokitajskem morju.

Jens Stoltenberg, generalni sekretar zveze NATO, bo zaveznikom predstavil načrt NATO 2030, s katerim bi NATO postal glavni forum za čezatlantska posvetovanja o vseh vprašanjih, ki vplivajo na čezatlantsko varnost, vključno z Južnokitajskim morjem.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Katie Park / NPR)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 2.6.2021

Malezija je Kitajsko obtožila kršenja nacionalnega zračnega prostora, potem ko je 16 kitajskih vojaških letal preletelo sporne vode ob malezijski vzhodni zvezni državi Sarawak.

Filipini so Kitajski poslali diplomatski protest zaradi njene nadaljnje ilegalne prisotnosti in dejavnosti v bližini otoka Thitu v Južnokitajskem morju.

Poveljniki kitajske in vietnamske mornarice so se dogovorili, da bodo vzpostavili telefonsko linijo za krizne komunikacije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AFP/Handout)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Slovenija, 31.5.2021

Slovenija je tranzitna država na tako imenovani Balkanski poti, čigar končna destinacija so države severne in zahodne Evrope.

Slovenski Državni sekretar Stanislav Raščan se je 27. maja sestal z Rolandom Schillingom, regionalnim predstavnikom UNHCR za Srednjo Evropo.

21 policistov iz Estonije, Litve in Poljske je v maju začelo skupne patrulje s pripadniki slovenske policije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Slovenska Policija/BoBo)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 26.5.2021

Kitajska je v četrtek, 20. maja, podala protest proti vojaški pomorski dejavnosti Združenih držav Amerike v regij.

Po navedbah kitajskih državnih medijev so kitajske zračne sile testirale nadgrajeno različico enega najbolj naprednih raketnih sistemov zračne obrambe.

Filipinsko zunanje ministrstvo je v soboto, 22. maja, sporočilo, da naj bi se Filipini in Kitajska prijateljsko in odkrito pogovarjali o Južnokitajskem morju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: CCTV)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Hrvaška, 24.5.2021

Hrvaška je kot stičišče dveh migrantskih poti po Balkanu izpostavljena velikemu številu ljudi, ki si želijo prečkati meje.

Država se sooča s številnimi obtožbami glede nezakonitih vračanj beguncev v druge države in nehumanega ravnanja z migranti in begunci.

V tragični nesreči v osrednjem delu države je umrl en migrant ki je stopil na mino, več drugih pa je bilo ranjenih.

 

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Reuters/Branko Filipovic/Stringer)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 19.5.2021

Peking in ASEAN načrtujeta 7. ali 8. junija srečanje zunanjih ministrov. Pričakuje se oživitev pogovorov glede Kodeksa o ravnanju v Južnokitajskem morju katerega namen je izogibanje konfliktom na morju.

Ameriška mornarica je v torek, 18. maja skozi Tajvansko ožino poslala rušilec USS Curtis Wilbur, opremljen z vodenimi raketami.

Ameriška vojska je predstavila novo hipersonično raketo dolgega dosega s katero bo konkurirala Rusiji in Kitajski.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Flickr/ASEAN Secretariat)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: BiH, 17.5.2021

V državi je 6.734 beguncev in migrantov od tega jih v sprejemnih centrih biva 4.991.

Od 1.500 do 2.500 ljudi naj bi zavetje iskalo izven uradnih nastanitvenih prostorov.

Marca je v BiH prispelo 1,269 ljudi, največ od oktobra 2020.

 

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Matteo Placucci/New Frame)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 12.5.2021

Kitajska vojska je izvedla amfibijske izkrcevalne vaje kot opozorilo Tajvanu.

Zunanji ministri iz držav skupine G7 so obsodili Kitajsko ravnanje v regiji.

V zahodnem Filipinskem morju je še vedno privezanih približno 200 ladij. Filipinska obalna straža na to območje še naprej napotuje svoje ladje in zračna plovila.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: PLA Navy)

 

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Srbija, 10.5.2021

V Črni gori je 196 beguncev, 210 prosilcev za azil, 135 oseb brez državljanstva in 12.258 notranje razseljenih oseb.

Črna gora se je do sedaj soočala z nižjim številom migrantov kot druge države na balkanski poti.

Tihotapci skušajo prepeljati nezakonite migrante preko Jadranskega morja v Italijo ali preko severnega predela države v Bosno in Hercegovino.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: EPA/Fehim Demir)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 5.5.2021

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je dejal, da ne bo umaknil plovil mornarice in obalne straže, ki patruljirajo v spornih vodah v Južnokitajskem morju.

Kitajska je obnovila enostransko prepoved ribolova vsem državam v Južnokitajskem morju med majem in septembrom. Vietnam je kitajsko prepoved že zavrnil.

Kathleen Hicks, namestnica ameriškega obrambnega ministra, je izjavila da konflikt s Kitajsko ni neizogiben.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: | Str/AFP [Scoll.in] | China’s South Sea fleet taking part in a drill in the Xisha Islands, or the Paracel Islands, in the South China Sea)


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Srbija, 3.5.2021

Srbija je tranzitna država skozi katero teče tako imenovana balkanska poti za številne migrante in begunce. Marca je bilo na novo registriranih 3931 ljudi.

Migranti doživljajo nečloveško ravnanje pri vstopu v Srbijo iz vseh okoliških držav.

V Srbiji poteka program pomoči ranljivim otrokom brez spremstva, da se zaščitijo pred nasiljem in izkoriščanjem.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Idro Seferi II/DW)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 28.4.2021

Filipini so še naprej zaskrbljeni zaradi prisotnosti 160 kitajskih ribiških in miličnih plovil okoli otokov Spratly in plitvine Scarborough. Na območju je bilo opaženih tudi pet plovil kitajske obalne straže.

Nemška kanclerka Angela Merkel je izjavila, da jo skrbi, da bi se lahko kakršna koli provokacija v Tajvanski ožini ali Južnokitajskem morju spremenila v regionalni vojaški konflikt.

Velika Britanija bo maja poslala največjo floto v zadnjih letih pod vodstvo letalonosilke Queen Elizabeth v nemirne Azijske vode.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:Royal Navy)


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Albanija, 26.4.2021

V Albaniji je trenutno 129 beguncev, 17 prosilcev za azil, 1031 oseb brez državljanstva in 2078 oseb ki potrebujejo mednarodno pomoč.

Albanija je tranzitna država, ki postaja čedalje bolj priljubljena migrantska pot v EU.

Frontex in albanska oblast sta podpisala medsebojni sporazum za okrepitev sodelovanja.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: K.Nietfeld/picture-alliance/dpa)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 21.4.2021

Filipinski predsednik Duterte je pripravljen poslati v Južnokitajsko morje vojaške ladje, ki bodo branile interese izkoriščanja nafte in mineralnih surovin v filipinskem predelu sporne geografsko strateške pomembne plovne poti.

Rušilec ameriške mornarice je priplul v neposredno bližino kitajske letalonosilke Liaoning.

Malezija in Vietnam nameravata podpisati memorandum o soglasju, s katerim bi dokončno končali medsebojni spor glede ozemeljske suverenosti v Južnokitajskem morju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: U.S. Navy)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Severna Makedonija, 19.4.2021

V Severni Makedoniji je trenutno 308 beguncev, 51 prosilcev za azil in 562 oseb brez državljanstva.

Država se sooča s kritikami, da nezakonito pridržujejo migrante kot priče v sodnih postopkih proti tihotapcem, ter da migrante nezakonito potiska nazaj v Grčijo.

Vse večja gneča migrantov na meji kaže, da bo migrantska pot ponovno potekala skozi Severno Makedonijo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Imago/ZUMA Press)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 14.4.2021

Ameriška amfibijska skupina z ladjo USS Makin Island je vstopila v Južnokitajsko morje. Pridružila se je skupini letalonosilke Theodore Roosevelt.

Kitajska je v tajvansko območje zračne obrambe poslala skupino 25 vojaških letal. V skupini so leteli tudi štirje bombniki, ki lahko prevažajo jedrsko orožje.

Kitajske vojaške ladje so preganjale filipinsko civilno ladjo, ki je plula v filipinski izključni ekonomski coni.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: U.S. Navy/MCSN Faith McCollum)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Grčija, 12.4.2021

Trenutno je v Grčiji 91.945 beguncev in 80.784 prosilcev za azil.

Organizaciji UNHCR in EU pozvale na Grčijo naj razišče poročila o stotinah primerov zavračanja migrantov.

Grška policija je prijela skupino migrantov s ponarejenimi potnimi listi, ki so se predstavljali kot odbojkarska ekipa.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: REUTERS/Alkis Konstantinidis)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 7.4.2021

ZDA so že drugič letos poslale v Južnokitajsko morje udarno skupino z letalonosilko Theodore Roosevelt.

Kitajsko vojaško protipodmorniško letalo je vstopilo v jugozahodno tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe.

Francija, ZDA, Japonska, Indija in Avstralija so pričele dvodnevne skupne pomorske vaje v Južnokitajskem morju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: U.S. Navy/MCSN Eduardo A. Torres)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na balkanu: Turčija, 5.4.2021

Na turškem ozemlju je trenutno več kot 4,6 milijona tujih državljanov.

Evropska unija in Turčija sta se dogovorili o podaljšanju sporazuma iz leta 2016, katerega cilj je preprečiti priseljevanje ilegalnih migrantov v Evropo.

Vodja evropske agencije za obmejno in obalno stražo opozarja, da bo po pandemiji COVID-19 poskušalo veliko več migrantov in beguncev priti v Evropo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: picture alliance/ Photoshot I)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 31.3.2021

V Whitsun grebenu, ki ga Filipini umeščajo znotraj svoje ekskluzivne ekonomske cone, še vedno zasidranih 220 kitajskih ribiških ladij.

Dvajset kitajskih vojaških letal vstopilo v tajvanski identifikacijski obrambni zračni prostor.

Tajvanska vojska povečala usposabljanje vojaških sil in dodatno okrepila obrambno infrastrukturo na otoku Itu Abo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Maxar Technologies/AFP)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 18.3.2021

Protestniki napadli poslovna poslopja v lasti Kitajskih podjetij zaradi podpore Kitajske vojaškemu režimu.

Od začetka protestov je umrlo že vsaj 200 ljudi, več kot 2000 jih je bilo aretiranih.

Govorka urada OZN za človekove pravice Ravina Shamdasani na tiskovni konferenci opozarjala o rasti števila smrtih žrtev in primerov mučenja protestnikov v Mjanmaru.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: UNTV CH)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 12.3.2021

Kljub pozivom k dialogu je Kitajska še vedno pripravljena nadaljevati sodelovanje z Mjanmarom, ne glede na vodstvo.

Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 70, med njimi tudi dva člana politične stranke odstavljene voditeljice Aung San Su Kji.

Posebni opazovalec OZN za Mjanmar vojaški režim obtožil zločinov proti človeštvu.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Andrew Nachemson/Foreign policy)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 6.3.2021

V najbolj krvavem dnevu protestov do sedaj umrlo vsaj 38 ljudi.

Proteste v Mandalaju preletela vojaška letala.

Združene Države uvedle sankcije proti 10 posameznikom povezanimi z vojaškim režimom.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 2.3.2021

Zaradi prošnje za posredovanje OZN v Mjanmaru, je vojaški režim odstavil mjanmarskega predstavnika pri OZN.

Nadaljujejo se krvavi protesti, varnostne sile še naprej uporabljajo prave naboje.

ZDA pripravljajo nove sankcije proti krivcem za krvave proteste.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: UN WEB TV)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 26.2.2021

Države skupine G7 so obsodile državni udar.

Indonezija prevzema vodilno vlogo znotraj ASEAN-a za razrešitev krize.

Kljub sodni oprepovedi deportacij Malezija nadaljuje z vračanjem ljudi v Mjanmar.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AFP)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 20.2.2021

Po državnem udaru se v Mjanmaru nadaljujejo množični protesti. Poročajo o novih smrtnih žrtvah med protestniki.

Od 1. februarja naj bi bilo aretiranih že več kot 640 ljudi.

Evropska Unija na zasedanju zunanjih ministrov razpravlja o sankcijah.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Agence France-Presse — Getty Images)

 


Situacijska soba – Konflikt v Groskem Karabahu, 25.11. – 4.12.2020

Med 25. 11. in 4. 12. 2020 so se protesti proti premirju v Armeniji nadaljevali. Ruski in turški obrambni minister sta podpisala dogovor o sodelovanju in izgradnji skupnega centra za nadzor premirja. Begunci z obeh strani konflikta se v množično vračajo na svoje domove. Azerbajdžan je objavil, da je v konfliktu umrlo skoraj 3000 azerbajdžanskih vojakov.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Karen Minasyan AFP)

 


Situacijska soba – Konflikt v Groskem Karabahu, 14.11. – 24.11.2020

Med 14. in 24. 11. 2020 so armenske sile začele umik iz območij predvidenih v mirovnem sporazumu. Rusija in Turčija so napovedale vzpostavitev skupnega nadzornega centra za mirovniške operacije, Iran pa je zaskrbljen zaradi podaljšanja meje z Azerbajdžanom.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: BBC)

 

 

 

 


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 11.11. – 14.11.2020

Med 11. in 14. 11. 2020 so po podpisanem premirju številni protestniki zahtevali odstop armenskega premiera.
Ruske mirovne sile so prispele v regijo, Iran pa je napotil vojaške enote na mejo.
Nad 100.000 ljudi že zbežalo iz Goskega Karabaha v Armenijo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP News/Dmitri Lovetski)

 


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 7.11. – 10.11.2020

Med 7. in 10. 11. 2020 so boji potekali po vsej fronti, pri čemer so bili najtežji boji v bližini Šuše. Iran je izrazil zaskrbljenost zaradi vstopa ekstremističnih skupin na območje konflikta saj ogrožajo mir celotne regije. 

V noči med 9. in 10. novembrom so Armenija, Azerbajdžan in Rusija podpisali sporazum o prekinitvi bojev, po katerem se bodo območja okoli Gorskega Karabaha vrnila pod neposredni azerbajdžanski nadzor do 1. 12. 2020,  severni del pa bo ostal pod armenskim nadzorom. Ruska 15. mehanizirana brigada bo zadolžena za izvajanje mirovniških dejavnosti.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.   (Vir slike: Reuters)


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 3.11. – 6.11. 2020

Med 3. in 6. 11. 2020 so se boji nadaljevali že 38. dan, obe strani sta poročali, da so se spopadi odvijali na vzhodni, jugovzhodni in južni strani fronte. Visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet je izrazila zaskrbljenost nad morebitnimi vojnimi zločini. Po poročilu azerbajdžanskega generalnega tožilca je bilo skupno ubitih 91 civilistov, 405 pa ranjenih.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: oc-media.org)


Situacijska soba – Teroristični napad na Dunaju, 2. 11. 2020

Več napadalcev je streljalo na prebivalce v centru Dunaja okrog 20. ure zvečer. Veliko ljudi je bilo v restavracijah, barih, kinih in gledališčih, saj je bil to zadnji večer, preden naj bi ob polnoči začele veljati nove prepovedi gibanja v boju zoper korona virus.

Po poročanju medijev je bilo ubitih vsaj 4 ljudi, 15 oseb je ranjenih, med njimi tudi policist.

Oblasti so svetovale ljudem, naj ostanejo doma oziroma tam, kjer so varni.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: sg.news.yahoo.com)


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 30.10. – 2.11. 2020

Med 30. 10 in 2. 11. 2020 so se v Ženevi nadaljevala prizadevanja za mirovna pogajanja pod okriljem skupine Minsk, vendar niso uspeli doseči sporazuma o prekinitvi sovražnosti. EU je v soboto zagotovila dodatnih 400.000 evrov humanitarne pomoči ter pozvala k takojšnjemu prenehanju sovražnosti, ki so že zahtevale civilne žrtve.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: indianexpress.com)


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 26. – 29. 10. 2020

V tednu med 26. in 29. oktobrom sta Azerbajdžan in Armenija drug drugo obtožila kršenja novega premirja v konfliktu med državama zaradi gorske enklave Gorski Karabah, napetosti se nadaljujejo, srečanje zunanjih ministrov, načrtovano v četrtek v Ženevi, naj bi bilo preloženo na petek, 30 oktobra 2020.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Wikipedia)