EASS Situacijska soba je center za spremljanje situacije v kriznih razmerah, ki se po potrebi aktivira v primeru večjih varnostnih sprememb v svetu:

 

* poročila so napisana na osnovi javno dostopnih virov in so odraz trenutnega stanja, ki se lahko hitro spremeni.


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 30.6.2021

ZDA odobrile prodajo lovskih letal F-16 in raketnih sistemov Filipinom.

Indonezija in ZDA napovedale ustanovitev centra za pomorsko usposabljanje.

Kitajska premestila bojna letala J-20 v enote ki nadzirajo Tajvansko ožino in druge sporne vode.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Top Aces/Air Force magazine)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 23.6.2021

Kitajska vojaška letala ponovno vdrla v tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe.

Japonski obrambni minister pozval evropske države k večjemu sodelovanju v azijsko-pacifiškem območju.

ZDA napotile rušilca na plovbo skozi Tajvansko ožino kot ponazoritev svobode navigacije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: SCMP/Handout)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 16.6.2021

Voditelji NATA so Kitajsko razglasili za varnostni izziv.

28 kitajskih vojaških letal je preletelo tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe.

Na jugu Kitajske se povečujejo zastoji kontejnerskih ladij zaradi ukrepov za dezinfekcijo ob povečanju števila primerov COVID-19.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Yves Herman/Pool/AP)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 9.6.2021

Malezijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo na dialog pozvalo kitajskega veleposlanika. Odločitev je sledila po kitajskem zračnem vdoru v malezijski prostor.

Zunanji ministri držav ASEAN-a in Kitajske so se zavezali k umiritvi napetosti in ponovnem zagonu pogajanj o Kodeksu ravnanja v Južnokitajskem morju.

Jens Stoltenberg, generalni sekretar zveze NATO, bo zaveznikom predstavil načrt NATO 2030, s katerim bi NATO postal glavni forum za čezatlantska posvetovanja o vseh vprašanjih, ki vplivajo na čezatlantsko varnost, vključno z Južnokitajskim morjem.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Katie Park / NPR)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 2.6.2021

Malezija je Kitajsko obtožila kršenja nacionalnega zračnega prostora, potem ko je 16 kitajskih vojaških letal preletelo sporne vode ob malezijski vzhodni zvezni državi Sarawak.

Filipini so Kitajski poslali diplomatski protest zaradi njene nadaljnje ilegalne prisotnosti in dejavnosti v bližini otoka Thitu v Južnokitajskem morju.

Poveljniki kitajske in vietnamske mornarice so se dogovorili, da bodo vzpostavili telefonsko linijo za krizne komunikacije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AFP/Handout)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Slovenija, 31.5.2021

Slovenija je tranzitna država na tako imenovani Balkanski poti, čigar končna destinacija so države severne in zahodne Evrope.

Slovenski Državni sekretar Stanislav Raščan se je 27. maja sestal z Rolandom Schillingom, regionalnim predstavnikom UNHCR za Srednjo Evropo.

21 policistov iz Estonije, Litve in Poljske je v maju začelo skupne patrulje s pripadniki slovenske policije.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Slovenska Policija/BoBo)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 26.5.2021

Kitajska je v četrtek, 20. maja, podala protest proti vojaški pomorski dejavnosti Združenih držav Amerike v regij.

Po navedbah kitajskih državnih medijev so kitajske zračne sile testirale nadgrajeno različico enega najbolj naprednih raketnih sistemov zračne obrambe.

Filipinsko zunanje ministrstvo je v soboto, 22. maja, sporočilo, da naj bi se Filipini in Kitajska prijateljsko in odkrito pogovarjali o Južnokitajskem morju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: CCTV)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Hrvaška, 24.5.2021

Hrvaška je kot stičišče dveh migrantskih poti po Balkanu izpostavljena velikemu številu ljudi, ki si želijo prečkati meje.

Država se sooča s številnimi obtožbami glede nezakonitih vračanj beguncev v druge države in nehumanega ravnanja z migranti in begunci.

V tragični nesreči v osrednjem delu države je umrl en migrant ki je stopil na mino, več drugih pa je bilo ranjenih.

 

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Reuters/Branko Filipovic/Stringer)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 19.5.2021

Peking in ASEAN načrtujeta 7. ali 8. junija srečanje zunanjih ministrov. Pričakuje se oživitev pogovorov glede Kodeksa o ravnanju v Južnokitajskem morju katerega namen je izogibanje konfliktom na morju.

Ameriška mornarica je v torek, 18. maja skozi Tajvansko ožino poslala rušilec USS Curtis Wilbur, opremljen z vodenimi raketami.

Ameriška vojska je predstavila novo hipersonično raketo dolgega dosega s katero bo konkurirala Rusiji in Kitajski.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Flickr/ASEAN Secretariat)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: BiH, 17.5.2021

V državi je 6.734 beguncev in migrantov od tega jih v sprejemnih centrih biva 4.991.

Od 1.500 do 2.500 ljudi naj bi zavetje iskalo izven uradnih nastanitvenih prostorov.

Marca je v BiH prispelo 1,269 ljudi, največ od oktobra 2020.

 

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Matteo Placucci/New Frame)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 12.5.2021

Kitajska vojska je izvedla amfibijske izkrcevalne vaje kot opozorilo Tajvanu.

Zunanji ministri iz držav skupine G7 so obsodili Kitajsko ravnanje v regiji.

V zahodnem Filipinskem morju je še vedno privezanih približno 200 ladij. Filipinska obalna straža na to območje še naprej napotuje svoje ladje in zračna plovila.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: PLA Navy)

 

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Srbija, 10.5.2021

V Črni gori je 196 beguncev, 210 prosilcev za azil, 135 oseb brez državljanstva in 12.258 notranje razseljenih oseb.

Črna gora se je do sedaj soočala z nižjim številom migrantov kot druge države na balkanski poti.

Tihotapci skušajo prepeljati nezakonite migrante preko Jadranskega morja v Italijo ali preko severnega predela države v Bosno in Hercegovino.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: EPA/Fehim Demir)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 5.5.2021

Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je dejal, da ne bo umaknil plovil mornarice in obalne straže, ki patruljirajo v spornih vodah v Južnokitajskem morju.

Kitajska je obnovila enostransko prepoved ribolova vsem državam v Južnokitajskem morju med majem in septembrom. Vietnam je kitajsko prepoved že zavrnil.

Kathleen Hicks, namestnica ameriškega obrambnega ministra, je izjavila da konflikt s Kitajsko ni neizogiben.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: | Str/AFP [Scoll.in] | China’s South Sea fleet taking part in a drill in the Xisha Islands, or the Paracel Islands, in the South China Sea)


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Srbija, 3.5.2021

Srbija je tranzitna država skozi katero teče tako imenovana balkanska poti za številne migrante in begunce. Marca je bilo na novo registriranih 3931 ljudi.

Migranti doživljajo nečloveško ravnanje pri vstopu v Srbijo iz vseh okoliških držav.

V Srbiji poteka program pomoči ranljivim otrokom brez spremstva, da se zaščitijo pred nasiljem in izkoriščanjem.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Idro Seferi II/DW)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 28.4.2021

Filipini so še naprej zaskrbljeni zaradi prisotnosti 160 kitajskih ribiških in miličnih plovil okoli otokov Spratly in plitvine Scarborough. Na območju je bilo opaženih tudi pet plovil kitajske obalne straže.

Nemška kanclerka Angela Merkel je izjavila, da jo skrbi, da bi se lahko kakršna koli provokacija v Tajvanski ožini ali Južnokitajskem morju spremenila v regionalni vojaški konflikt.

Velika Britanija bo maja poslala največjo floto v zadnjih letih pod vodstvo letalonosilke Queen Elizabeth v nemirne Azijske vode.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike:Royal Navy)


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Albanija, 26.4.2021

V Albaniji je trenutno 129 beguncev, 17 prosilcev za azil, 1031 oseb brez državljanstva in 2078 oseb ki potrebujejo mednarodno pomoč.

Albanija je tranzitna država, ki postaja čedalje bolj priljubljena migrantska pot v EU.

Frontex in albanska oblast sta podpisala medsebojni sporazum za okrepitev sodelovanja.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: K.Nietfeld/picture-alliance/dpa)


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 21.4.2021

Filipinski predsednik Duterte je pripravljen poslati v Južnokitajsko morje vojaške ladje, ki bodo branile interese izkoriščanja nafte in mineralnih surovin v filipinskem predelu sporne geografsko strateške pomembne plovne poti.

Rušilec ameriške mornarice je priplul v neposredno bližino kitajske letalonosilke Liaoning.

Malezija in Vietnam nameravata podpisati memorandum o soglasju, s katerim bi dokončno končali medsebojni spor glede ozemeljske suverenosti v Južnokitajskem morju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: U.S. Navy)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Severna Makedonija, 19.4.2021

V Severni Makedoniji je trenutno 308 beguncev, 51 prosilcev za azil in 562 oseb brez državljanstva.

Država se sooča s kritikami, da nezakonito pridržujejo migrante kot priče v sodnih postopkih proti tihotapcem, ter da migrante nezakonito potiska nazaj v Grčijo.

Vse večja gneča migrantov na meji kaže, da bo migrantska pot ponovno potekala skozi Severno Makedonijo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Imago/ZUMA Press)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 14.4.2021

Ameriška amfibijska skupina z ladjo USS Makin Island je vstopila v Južnokitajsko morje. Pridružila se je skupini letalonosilke Theodore Roosevelt.

Kitajska je v tajvansko območje zračne obrambe poslala skupino 25 vojaških letal. V skupini so leteli tudi štirje bombniki, ki lahko prevažajo jedrsko orožje.

Kitajske vojaške ladje so preganjale filipinsko civilno ladjo, ki je plula v filipinski izključni ekonomski coni.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: U.S. Navy/MCSN Faith McCollum)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na Balkanu: Grčija, 12.4.2021

Trenutno je v Grčiji 91.945 beguncev in 80.784 prosilcev za azil.

Organizaciji UNHCR in EU pozvale na Grčijo naj razišče poročila o stotinah primerov zavračanja migrantov.

Grška policija je prijela skupino migrantov s ponarejenimi potnimi listi, ki so se predstavljali kot odbojkarska ekipa.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: REUTERS/Alkis Konstantinidis)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 7.4.2021

ZDA so že drugič letos poslale v Južnokitajsko morje udarno skupino z letalonosilko Theodore Roosevelt.

Kitajsko vojaško protipodmorniško letalo je vstopilo v jugozahodno tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe.

Francija, ZDA, Japonska, Indija in Avstralija so pričele dvodnevne skupne pomorske vaje v Južnokitajskem morju.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: U.S. Navy/MCSN Eduardo A. Torres)

 


Situacijska soba – Horizont migracij na balkanu: Turčija, 5.4.2021

Na turškem ozemlju je trenutno več kot 4,6 milijona tujih državljanov.

Evropska unija in Turčija sta se dogovorili o podaljšanju sporazuma iz leta 2016, katerega cilj je preprečiti priseljevanje ilegalnih migrantov v Evropo.

Vodja evropske agencije za obmejno in obalno stražo opozarja, da bo po pandemiji COVID-19 poskušalo veliko več migrantov in beguncev priti v Evropo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: picture alliance/ Photoshot I)

 


Situacijska soba – Spor v Južnokitajskem morju, 31.3.2021

V Whitsun grebenu, ki ga Filipini umeščajo znotraj svoje ekskluzivne ekonomske cone, še vedno zasidranih 220 kitajskih ribiških ladij.

Dvajset kitajskih vojaških letal vstopilo v tajvanski identifikacijski obrambni zračni prostor.

Tajvanska vojska povečala usposabljanje vojaških sil in dodatno okrepila obrambno infrastrukturo na otoku Itu Abo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Maxar Technologies/AFP)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 18.3.2021

Protestniki napadli poslovna poslopja v lasti Kitajskih podjetij zaradi podpore Kitajske vojaškemu režimu.

Od začetka protestov je umrlo že vsaj 200 ljudi, več kot 2000 jih je bilo aretiranih.

Govorka urada OZN za človekove pravice Ravina Shamdasani na tiskovni konferenci opozarjala o rasti števila smrtih žrtev in primerov mučenja protestnikov v Mjanmaru.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: UNTV CH)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 12.3.2021

Kljub pozivom k dialogu je Kitajska še vedno pripravljena nadaljevati sodelovanje z Mjanmarom, ne glede na vodstvo.

Število smrtnih žrtev se je povzpelo na 70, med njimi tudi dva člana politične stranke odstavljene voditeljice Aung San Su Kji.

Posebni opazovalec OZN za Mjanmar vojaški režim obtožil zločinov proti človeštvu.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Andrew Nachemson/Foreign policy)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 6.3.2021

V najbolj krvavem dnevu protestov do sedaj umrlo vsaj 38 ljudi.

Proteste v Mandalaju preletela vojaška letala.

Združene Države uvedle sankcije proti 10 posameznikom povezanimi z vojaškim režimom.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 2.3.2021

Zaradi prošnje za posredovanje OZN v Mjanmaru, je vojaški režim odstavil mjanmarskega predstavnika pri OZN.

Nadaljujejo se krvavi protesti, varnostne sile še naprej uporabljajo prave naboje.

ZDA pripravljajo nove sankcije proti krivcem za krvave proteste.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: UN WEB TV)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 26.2.2021

Države skupine G7 so obsodile državni udar.

Indonezija prevzema vodilno vlogo znotraj ASEAN-a za razrešitev krize.

Kljub sodni oprepovedi deportacij Malezija nadaljuje z vračanjem ljudi v Mjanmar.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AFP)

 


Situacijska soba – Državni udar v Mjanmaru, 20.2.2021

Po državnem udaru se v Mjanmaru nadaljujejo množični protesti. Poročajo o novih smrtnih žrtvah med protestniki.

Od 1. februarja naj bi bilo aretiranih že več kot 640 ljudi.

Evropska Unija na zasedanju zunanjih ministrov razpravlja o sankcijah.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Agence France-Presse — Getty Images)

 


Situacijska soba – Konflikt v Groskem Karabahu, 25.11. – 4.12.2020

Med 25. 11. in 4. 12. 2020 so se protesti proti premirju v Armeniji nadaljevali. Ruski in turški obrambni minister sta podpisala dogovor o sodelovanju in izgradnji skupnega centra za nadzor premirja. Begunci z obeh strani konflikta se v množično vračajo na svoje domove. Azerbajdžan je objavil, da je v konfliktu umrlo skoraj 3000 azerbajdžanskih vojakov.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Karen Minasyan AFP)

 


Situacijska soba – Konflikt v Groskem Karabahu, 14.11. – 24.11.2020

Med 14. in 24. 11. 2020 so armenske sile začele umik iz območij predvidenih v mirovnem sporazumu. Rusija in Turčija so napovedale vzpostavitev skupnega nadzornega centra za mirovniške operacije, Iran pa je zaskrbljen zaradi podaljšanja meje z Azerbajdžanom.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: BBC)

 

 

 

 


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 11.11. – 14.11.2020

Med 11. in 14. 11. 2020 so po podpisanem premirju številni protestniki zahtevali odstop armenskega premiera.
Ruske mirovne sile so prispele v regijo, Iran pa je napotil vojaške enote na mejo.
Nad 100.000 ljudi že zbežalo iz Goskega Karabaha v Armenijo.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: AP News/Dmitri Lovetski)

 


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 7.11. – 10.11.2020

Med 7. in 10. 11. 2020 so boji potekali po vsej fronti, pri čemer so bili najtežji boji v bližini Šuše. Iran je izrazil zaskrbljenost zaradi vstopa ekstremističnih skupin na območje konflikta saj ogrožajo mir celotne regije. 

V noči med 9. in 10. novembrom so Armenija, Azerbajdžan in Rusija podpisali sporazum o prekinitvi bojev, po katerem se bodo območja okoli Gorskega Karabaha vrnila pod neposredni azerbajdžanski nadzor do 1. 12. 2020,  severni del pa bo ostal pod armenskim nadzorom. Ruska 15. mehanizirana brigada bo zadolžena za izvajanje mirovniških dejavnosti.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.   (Vir slike: Reuters)


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 3.11. – 6.11. 2020

Med 3. in 6. 11. 2020 so se boji nadaljevali že 38. dan, obe strani sta poročali, da so se spopadi odvijali na vzhodni, jugovzhodni in južni strani fronte. Visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet je izrazila zaskrbljenost nad morebitnimi vojnimi zločini. Po poročilu azerbajdžanskega generalnega tožilca je bilo skupno ubitih 91 civilistov, 405 pa ranjenih.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: oc-media.org)


Situacijska soba – Teroristični napad na Dunaju, 2. 11. 2020

Več napadalcev je streljalo na prebivalce v centru Dunaja okrog 20. ure zvečer. Veliko ljudi je bilo v restavracijah, barih, kinih in gledališčih, saj je bil to zadnji večer, preden naj bi ob polnoči začele veljati nove prepovedi gibanja v boju zoper korona virus.

Po poročanju medijev je bilo ubitih vsaj 4 ljudi, 15 oseb je ranjenih, med njimi tudi policist.

Oblasti so svetovale ljudem, naj ostanejo doma oziroma tam, kjer so varni.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: sg.news.yahoo.com)


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 30.10. – 2.11. 2020

Med 30. 10 in 2. 11. 2020 so se v Ženevi nadaljevala prizadevanja za mirovna pogajanja pod okriljem skupine Minsk, vendar niso uspeli doseči sporazuma o prekinitvi sovražnosti. EU je v soboto zagotovila dodatnih 400.000 evrov humanitarne pomoči ter pozvala k takojšnjemu prenehanju sovražnosti, ki so že zahtevale civilne žrtve.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: indianexpress.com)


Situacijska soba – Konflikt v Gorskem Karabahu, 26. – 29. 10. 2020

V tednu med 26. in 29. oktobrom sta Azerbajdžan in Armenija drug drugo obtožila kršenja novega premirja v konfliktu med državama zaradi gorske enklave Gorski Karabah, napetosti se nadaljujejo, srečanje zunanjih ministrov, načrtovano v četrtek v Ženevi, naj bi bilo preloženo na petek, 30 oktobra 2020.

Več podrobnosti v prispevku na povezavi.

(Vir slike: Wikipedia)