Vzhodna Evropa
Začela se je aktivacija EU programa SAFE. Države vzhodne Evrope opozarjajo na sekundarne migracije ter obsežno delovanje ruske propagande in kampanje dezinformiranja. Odnosi med Ukrajino in Poljsko so se dodatno skrhali. Romunijo sta pretresla dve eksploziji dronov. Moldavija je storila pomemben korak naprej proti EU integraciji. Baltske države širijo svojo vojaško industrijo ter strateška partnerstva.
1. Konflikt Ukrajina Rusija
15. junija je bil ob napadih na Kijev je zadet samostan Kijev-Pečersk Lavra, ki spada pod UNESCO-vo območje svetovne dediščine.[1] Tri dni kasneje je Ukrajina izvedla do sedaj največji napad na Moskvo. Napadi so zadeli in poškodovali naftno rafinerijo v Kapotni, ki je oskrbovala 40% vsega goriva za Moskvo.[2] Delovanje Ukrajinskih brezpilotnikov srednjega in dolgega dosega skozi celotno leto je znotraj Rusije povzročilo velik premik sistemov zračne obrambe za zaščito Moskve, kar je Ukrajina izkoristila in začela izvajati dolgotrajne napade na rusko logistično infrastrukturo. To je na okupiranem Krimu povzročila pomankanje goriva ter omejevanje nakupa za posameznike na 20L na teden. Poleg pritiska na civilno prebivalstvo pa so napadi tudi zelo otežili logistično pot skozi Krim zaradi vedno pogostejših napadov okoli Kerškega mostu, ki oskrbuje južni del fronte okoli Hersona.[3] [4]
2. Vzhodna Evropa
Poljska je konec maja z Veliko Britanijo podpisala nov obrambni in varnostni dogovor, ki naj bi zbližal obe državi in povečal njuno sodelovanje. Dogovor naj bi pomagal pri podpori obrambnih služb, izboljšanje reakcij ob kibernetskih napadih, izboljšanje obmejnega nadzora ter pri razkrivanju kriminalnih skupin.[5] Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski, je poudaril, da Rusija vodi kognitivno vojno zoper Poljsko z visoko prisotnostjo dezinformacij, pro-ruske propagande ter delovanjem ruskih obveščevalnih služb.[6] Poljska se je pridružila pridružila EU programu SAFE (Security Action for Europe). SAFE je EU projekt vreden 150 milijard €, ki bo državam članicam izdal denarna posojila za nakup in modernizacijo obrambnih zmogljivosti.[7]S pomočjo programa je Poljska pridobila 16.5 milijarde € za nakup novih pehotnih bojnih vozil, samovoznih havbic in drugih vojaških vozil, ki naj bi okrepile njene obrambne zmogljivosti.[8]
Sočasno pa je prišlo do hujšega poslabšanja Poljsko-Ukrajinskih odnosov, po temu, ko je ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski uradno poimenoval vojaško enoto po ukrajinski odporniški enoti iz druge svetovne vojne, ki je sodelovala z nacistično Nemčijo. Poljska je Zelenskemu zato 19. junija odvzela najvišjo državno nagrado, red belega orla, ki ga je prejel leta 2023. K zaostritvi odnosov je prispevalo tudi to, da Poljska ni bila povabljena na pomembne pogovore 8. junija Ukrajino, Francijo , Veliko Britanijo in Nemčijo v Londonu, kjer so obdelovali najpomembnejše teme povezane z vojno v Ukrajini.[9] Poljski predsednik vlade Donald Tusk je dogajanje označil kot strateško napako.[10] Dodatno črno piko na meddržavnih odnosih je pustil tudi umor ruskega umetnika in kritika Putinovega režima Semjona Skrepetskega. Skrepetski je bil 5-krat ustreljen na parkirišču v poljskem mestu Biala Podlaska.[11] Strelca še niso našli, poljski organi pregona pa so dejanje označili kot politični atentat.
V Romuniji v mestu Galati se 29. maja je ponoči stanovanjski objekt zaletel ruski brezpilotnik Geran-2, ki naj bi v nočnem napadu na ukrajinsko pristanišče Reni zašel s poti. Ob eksploziji sta bili lažje poškodovani dve osebi.[12] Le nekaj dni pozneje, 4. junija, se je zgodila še ena eksplozija, tokrat v romunskem pristanišču Konstanta, kjer naj bi eksplodiral morski brezpilotnik. Romunska obveščevalna služba in obalna straža sta poročali, da brezpilotnik ni bil v njihovi lasti in da je šlo za model, ki ga Rusija uporablja v vojni proti Ukrajini. Kot odgovor, je Romunija izgnala ruskega generalnega konzula in zaprtje konzulata v Konstanti.[13] EU je ob dogajanju poudarila pomembnost izboljšanja varnostnih ukrepov in utrditve protizračne obrambe. Romunija je tako že 29. maja z nemškim podjetjem Rheinmetall podpisala pogodbo v vrednosti 5.7 milijard €, ki spada pod Evropski SAFE program. Pogodba bo pomagala pri modernizaciji romunskih oboroženih sil ter razširila njeno vojaško industrijo, saj naj bi 50 % nakupa proizvedli v Romuniji v sodelovanju z lokalnimi podjetji. Romunija naj bi po pogodbi do leta 2030 dobila 298 novi pehotnih bojnih vozil Lynx, sistem protizračne obrambe Skyranger, srednjekalibersko strelivo za sisteme protizračne obrambe, ter nove sisteme za pomorsko zaščito.[14]
V Bukarešti so 22. junija poslanci v parlamentu zavrnili novo vlado z 189 glasovi za in 23 proti, več kot polovica vseh poslancev pa se je vzdržala glasovanja. Za potrditev je bilo potrebnih 233 glasov. Parlamentarna kriza se je začela maja, ko je bila prejšnja vlada odstavljena zaradi nezaupanja. Država se ob tem srečuje z najvišjim denarnim primanjkljajem in najvišjo inflacijo znotraj EU.[15]
Madžarska je skupaj z EU sklenila dogovor o odmrznitvi zamrznjenih finančnih sredstev v višini 16.4 milijarde €, ki so jih izgubili zaradi domnevne korupcije v vladi Viktorja Orbana. Madžarska pod Petrom Magayarem ima sedaj čas do 31. avgusta, da izpolni obljube, ki jih je dala EU glede uvedbe protikorupcijskih in strukturnih sprememb ter izboljšanja akademske svobode.[16] V sklopu tega so 15. junija v madžarskem parlamentu spremenili ustavo in časovno omejili delovanje predsednika vlade na največ dva mandata (8 let). S tem naj bi preprečili morebitno Orbanovo vrnitev na oblast, saj je bil Orban predsednik vlade skupaj že 16 let. [17]
15. junija so se tudi začeli pogovori o priključitvi Ukrajine in Moldavije EU, ki pa so se takoj naslednji dan ustavili, ker je Madžarska kot edina država nasprotovala pošiljanju uradnega pisma v Evropski svet in komisiji, o nadaljevanju procesov priključitve Ukrajine in Moldavije.[18] To sledi stališču madžarske, da da Ukrajini ne bo pošiljala vojaške opreme ali pomoči, temveč samo humanitarno podporo. Rusija je to označila kot stališče, ki bi pripomoglo, da bi hitreje prišlo do miru v Ukrajini, če bi ga sprejelo še več držav.[19]
22. junija je potekalo srečanje EU-Moldavija, na katerem je predsednica evropske komisije, Ursula von der Leyen, pohvalila in poudarila dobro napredovanje Moldavije na poti proti EU integraciji. Glavne točke srečanja so bile razvojni načrt v višini 1.9 milijarde €, ki je bil dogovorjen že marca 2025, trgovanje ter trenutno varnostno stanje, saj je Moldavija zelo pogosta tarča ruskih kibernetskih napadov.[20]17. in 18. junija je Moldavijo obiskal tudi Natov posebni predstavnik za Kavkaz in centralno Azijo, Kevin Hamilton. Namen obiska je bil povečanje sodelovanja med zavezništvom in Moldavijo na področju kibernetske varnosti in izboljšanje obrambne sposobnosti države, pa tudi zahvala za sodelovanje in pomoč Moldavije pri NATO misijah kot je K-FOR.[21]
Na začetku meseca junija je latvijski predsednik, Edgards Rinkevičs, opozoril na poslabšanje varnostne situacije znotraj Latvije in v njeni okolici. Opozoril je, da je država vedno bolj podvržena ruski propagandi in dezinformacijam ter preletavanju brezpilotnikov. Hkrati je naznanil uvedbo novega dvostopenjskega opozorilnega sistema, rumeno in oranžno opozorilo. Rumeno opozorilo pomeni, da ni nevarnosti in vse lahko poteka normalno, oranžno pa, da naj prebivalci poiščejo zaklonišča.[22]Latvija je 20. junija kot osma država v EU vstopila v projekt SAFE. S tem je pridobila 3.5 milijardni dogovor, za pomoč pri modernizaciji opreme in izboljšanju varnosti. V sklopu tega programa je Latvija naznanila, da bo na meje postavila enote za prestrezanje brezpilotnikov in s tem povečala varnost tudi v širši regiji.[23] Poleg tega je Latvija 9. junija podpisala dogovor z Ukrajino za proizvodnjo in razvoj brezpilotnih sistemov ter sistemov zračne obrambe. Šlo naj bi za obojestransko sodelovanje. Ukrajina bo Latviji nudila svoje izkušnje, ki jih je pridobila tekom vojne, Latvija pa z proizvodnjo nudi dodatno materialno pomoč Ukrajini.[24] Ključen element je bilo odprtje tovarne Frankenburg Technologies v Rigi. Tovarna bo proizvajala proti dronske rakete, ki bodo povečale obrambne zmogljivosti Latvije in EU. Tovarna naj bi letos proizvedla okoli 1500 raket, v naslednjem letu pa naj bi se proizvodnja povečala.[25] V Rigi je bil 19. junija ubit ruski novinar Grigori Nekorošev, ki je bil znan kot Putinov kritik. Po Ruski okupaciji Krima leta 2014 se je preselil v Rigo. Po poročilih naj bi umrl zaradi zastrupitve.[26]
Zunanji minister Litve Vladislav Kondratovič je 19. junija izjavil, da bo država poostrila notranje obmejne prehode, še posebej tiste z Latvijo ter Belorusijo, saj naj bi prihajalo do povečanega števila sekundarnih migracij. Med letoma 2024 in 2025 je prišlo do 2.5x večjega števila migracij. Belorusija naj bi tudi preusmerjala migracijske tokove proti svojim sosednjim državam. 2026 naj bi v prvi polovici leta zaznali enako število migracij kot v celem letu 2025. Povečan nadzor naj bi prinašal več opazovalnih sistemov, povišano število patrulj in večje preverjanje transportnih poti.[27] 1. junija se je v Vilni odvilo zasedanje parlamentarne skupščine NATO, na kateri so udeleženci izkazali podporo Romuniji po eksploziji ruskega brezpilotnika ter postavili prioritete naslednjega NATO srečanja v Ankari.[28]
Znotraj Nata je konec junija prišlo do pomembne spremembe v poveljniških strukturah. Natov Mednarodni Severovzhodni korpus (MNC NE) je predal poveljstvo nad estonskimi in latvijskimi kopenskimi silami 1. nemško-nizozemskemu korpusu, ki bo odgovoren za načrtovanje obrambe v regiji ter za obrambne priprave, vaje, in integracijo sil. [29] MNC NE se bo osredotočil na sile na Poljskem in v Litvi. Ta poteza naj bi pospešila zavezniški odziv ter okrepila vzhodni bok, ki meji z Rusijo.[30] Estonija razmišlja o uveljavitvi novega zakona, ki bi omogočil zaposlovanje državljanov iz držav članic NATA v njenih oboroženih silah. Zakon bi tudi omogočil, da bi bilo ob primeru vojne lažje sprejeti tuje prostovoljce. Če bo zakon sprejet, bo stopil v veljavo 1. januarja 2027.[31]
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evro-atlantskega sveta Slovenije.
Viri
[1] AFP, AP in Reuters (15. 6. 2026). Kyiv cathedral burns as heavy Russian air raids hit Ukraine. ALJAZEERA. https://www.aljazeera.com/gallery/2026/6/15/kyiv-cathedral-burns-as-heavy-russian-air-raids-hit-ukraine
[2] Hatton B. (18. 6. 2026). Ukrainian drones set a Moscow refinery ablaze in a major attack on the Russian capital. APNNEWS. https://apnews.com/article/russia-ukraine-war-moscow-refinery-attack-oil-0ee97c720e770c392067418f9cabcbba
[3] Psaropoulos T. J. (26. 6. 2026). Ukraine decimates Russian logistics, bringing chaos to Crimea. ALJAZEERA. https://www.aljazeera.com/news/2026/6/26/ukraine-decimates-russian-logistics-bringing-chaos-to-crimea
[4] Army infrom (16. 6. 2026). Ukrainian drones visited Moscow’s largest refinery, hitting core processing unit that supplies 40% of capital’s fuel. ARMYINFORM https://armyinform.com.ua/en/2026/06/16/ukrainian-drones-visited-moscows-largest-refinery-hitting-core-processing-unit-that-supplies-40-of-capitals-fuel/
[5] Wheeler R. ( 27. 5. 2026). Starmer warns of Russian aggression as UK agrees new treaty with Poland. BBC.https://www.bbc.com/news/articles/c4g9y82ed4xo
[6] Tilles D. (9. 6. 2026). Russia waging “full-scale cognitive war against us”, warns Poland’s foreign minister. Notes from Poland. https://notesfrompoland.com/2026/06/09/russia-waging-full-scale-cognitive-war-against-us-warns-polands-foreign-minister/
[7] European Commission (30. 6. 2026). Security Action for Europe (SAFE). Euripean commission. https://defence-industry-space.ec.europa.eu/eu-defence-industry/safe-security-action-europe_en
[8] Adamowski J. (1. 6. 2026). Poland spends $16.5 billion in EU-backed loans on heavy army weapons. DefensNews. https://www.defensenews.com/global/europe/2026/06/01/poland-spends-165-billion-in-eu-backed-loans-on-heavy-army-weapons/
[9] Zdanowski M. M. (8. 6. 2026) Poland sidelined from Europe’s key talks on Ukraine. TVP WORLD. https://tvpworld.com/93703864/poland-risks-losing-influence-in-ukraine-diplomacy
[10] Konstina I., Tyshchenko K. (21. 6. 2026).Polish PM calls escalation of Ukraine-Poland conflict a strategic mistake that will cost both sides. Ukrainska Pravda. https://www.pravda.com.ua/eng/news/2026/06/21/8040429/
[11] Eastin A., Zatari A. (16. 6. 2026). Russian artist and Putin critic shot dead in Poland. BBC. https://www.bbc.com/news/articles/clyrzd5g6k2o
[12] Reform news (29. 5. 2026) Geran-2 Drone Crashed Into Residential Building in Romania. REFORMNEWS. https://reform.news/en/geran-2-drone-crashed-into-residential-building-in-romania
[13] Guastamacchia P. (5. 6. 2026). Naval drone explosion rocks Romania’s Port of Constanța. EURACTIV. https://www.euractiv.com/news/naval-drone-explosion-rocks-romanias-port-of-constanta/?__cf_chl_f_tk=F.uf5155sfDGaNsayBlRQukpuICOjgMlHCIemZ79fmw-1782986223-1.0.1.1-sOVwQDF8CvOtsqxMuTdysfDeAcH2KSzpcUcuZxF8WI8
[14] Hoffmann O. (30. 6. 2026). Major historic international contract for Rhenimetall: Romania orders Lynx combat vehicles, vessels and air defence systems worth total of €5.7 billion. RHEINMETALL. https://www.rheinmetall.com/en/media/news-watch/news/2026/06/2026-06-02-major-historic-contract-in-romania-worth-5-7-billion
[15] Mcgrath S. (22. 6. 2026). Political crisis deepens as Romanian lawmakers reject new government. ABCNEWS. https://abcnews.com/International/wireStory/political-crisis-deepens-romanian-lawmakers-reject-new-government-134113292
[16] Gaal F. (30. 5. 2026). What Hungary must do to receive EU funds frozen under Orban. DW. https://www.dw.com/en/what-hungary-must-do-to-receive-eu-funds-frozen-under-orban/a-77354206
[17] Kirby P. (16. 6. 2026). Hungary’s MPs block return of Orbán, limiting rule of PM to eight years. BBC. https://www.bbc.com/news/articles/c621zplqrrno
[18] Vinocur N. (23. 6. 2026). Hungary hits pause on EU membership bids of Ukraine, Moldova. POLITICO. https://www.politico.eu/article/hungary-delay-eu-membership-ukraine-moldova/
[19] Teslova E. (29. 5. 2026). Moscow welcomes Hungary’s refusal to provide military aid to Ukraine. AA. https://www.aa.com.tr/en/eurasia/moscow-welcomes-hungarys-refusal-to-provide-military-aid-to-ukraine/3951123
[20] European Commission (22. 6. 2026). Opening remarks by President von der Leyen at the EU-Moldova Summit. European Commission. https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/statement_26_1403
[21] NATO (22. 6. 2026). NATO’s Deputy Assistant Secretary General for Partnerships visits Moldova. NATO. https://www.nato.int/en/news-and-events/articles/news/2026/06/22/natos-deputy-assistant-secretary-general-for-partnerships-visits-moldova
[22] LETA (4. 6. 2026). “Today I do not have reassuring news” – President warns about Latvia’s security situation. BNN. https://bnn-news.com/today-i-do-not-have-reassuring-news-president-warns-about-latvias-security-situation-280945
[23] Guastmacchia P. (20. 6. 2026). Latvia secures €3.5bn SAFE defence loan. EURACTIV. https://www.euractiv.com/news/latvia-secures-e3-5bn-safe-defence-loan/
[24] Mykhailenko D. (9. 6. 2026). Ukraine and Latvia Deepen Defense Partnership with Landmark Drone Deal in Tallinn. United24media. https://united24media.com/defense-tech/ukraine-and-latvia-deepen-defense-partnership-with-landmark-drone-deal-in-tallinn-19665
[25] Safronov T. (23. 6. 2026). Factory for Manufacturing Mark I Air Defense Missiles Built in Latvia in One Year. MILITANYI. https://militarnyi.com/en/news/factory-mark-i-missiles-latvia-in-one-year/
[26] Beszłej J. F. (23. 6. 2026). Journalist who exposed Putin’s relationship with gymnast dies from ‘mushroom poisoning’. TVPWORLD. https://tvpworld.com/93963468/russian-journalist-who-reported-putins-alleged-affair-with-gymnast-dies-in-latvia
[27] Reform news (19. 6. 2026.) Lithuania Tightens Monitoring on Border With Latvia Over Secondary Migration. Reform news. https://reform.news/en/lithuania-tightens-monitoring-on-border-with-latvia-over-secondary-migration
[28] NATO (1. 7. 2026). Deputy Secretary General addresses the NATO Parliamentary Assembly in Lithuania. NATO. https://www.nato.int/en/news-and-events/articles/news/2026/06/01/deputy-secretary-general-addresses-the-nato-parliamentary-assembly-in-lithuania
[29] Kozatskyi S. (1. 7. 2026). Latvia’s and Estonia’s Land Forces Placed Under New NATO Command. MILITANYI. https://militarnyi.com/en/news/latvia-s-and-estonia-s-land-forces-placed-under-new-nato-command/
[30] Kozatskyi S. (1. 7. 2026). Latvia’s and Estonia’s Land Forces Placed Under New NATO Command. MILITANYI. https://militarnyi.com/en/news/latvia-s-and-estonia-s-land-forces-placed-under-new-nato-command/
[31] Kozatskyi S. (2. 7. 2026). Estonia Plans to Allow NATO Citizens to Serve in Its Defence Forces. MILITANYI. https://militarnyi.com/en/news/estonia-to-allow-nato-citizens-serve-army/