V tem prispevku se avtorja osredotočata na Bosno in Hercegovino (BiH) ter Kosovo, državi, kjer so posledice vojn pustile globoke sledi v (med)osebnih in (med)skupinskih odnosih. Trdita, da nenehni politični, gospodarski, družbeni in varnostni izzivi prispevajo k porastu tesnobe in ljudi, ki tam živijo, postavljajo pod stalni pritisk in občutek izjemnega/izrednega časa. Z izpostavljanjem tako notranjih (npr. severno Kosovo, Republika srbska) kot zunanjih (npr. nova geopolitična realnost, odprta vprašanja s sosednjimi državami) izzivov pokažeta, kako trenutni kontekst v BiH in na Kosovu ljudi odvrača od političnega življenja in jih spreminja v pasivne državljani; takšna apatija pa služi samo vladajočim elitam, ki pogosto menijo, da nikomur niso odgovorne. Ta razprava je umeščena v pojem pokonfliktne tesnobe, ki signalizira pomanjkanje predvidljivega družbenega okvira zaradi zapoznelega procesa vzpostavljanja institucij; vodi do “normalizacije” tesnob v vsakdanjem življenju posameznikov.*
Vol. 5 No. 3, 2024: Anxious Peace Navigating Post-Conflict Challenges and EU Integration in Southeastern Europe (Kočan, Zupančič) [ENG]
Avtorja:
- Faris Kočan je docent na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani).
- Rok Zupančič je profesor na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani).
* Pogledi in mnenja avtorjev tega prispevka se ne ujemajo nujno s stališči Evroatlantskega sveta Slovenije.